Specializirano državno tožilstvo nad izolskega župana

Minuli četrtek so po nalogu specializiranega državnega tožilstva (SDT) kriminalisti policijskih uprav Koper in Nova Gorica v zgodnjih jutranjih urah vršili hišne preiskave pri Izolskem županu Danilu Markočiču in na sami občini. V zvezi s tem smo pri Megafonu izvedeli naslednje.

 

 

Da se je župan Izole skupaj z ostalimi vpletenimi lotil nezakonitih ravnanj pri prodaji občinskih zemljišč. Specifika županovega primera, ki je dodatno spodbudila SDT k ukrepanju, je ta, da se že dve leti kontinuirano dela na prikrivanju županovih nezakonitosti in da pri tem sodeluje več oseb – tudi iz občinskih služb in organov.

Že angažma SDT priča o resnosti primera – pred tem se namreč še ni zgodilo, da bi dejanja izolskega župana vzbudila pozornost in nato preiskavo SDT, ki »obravnava najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti

Izolska javnost vsaj že dobro leto ve, da je Izolski župan leta 2019 v zelo sumljivih okoliščinah prodal cca. 16.000 kvadratnih metrov občinskega zemljišča za stanovanjsko gradnjo podjetju Projekt 2020 d.o.o. in nato na osebni TRR prejel več kot 100.000 evrov od podjetja BM21 d.o.o. kot prvi obrok za prodajo nekaj oljčnih dreves, za katere je župan pričakoval skoraj četrt milijona evrov. Podjetje Projekt 2020 d.o.o. je tako kot BM21 d.o.o. v večinski lasti ruskega poslovneža Borisa Kopilevicha, ki je bil skupaj z županom Markočičem in direktorjem obeh podjetij predmet preiskave specializiranega državnega tožilstva.

Kaj so storili župan Markočič in pajdaši?

Občina pod Markočičevim vodstvom je organizirala dražbo za prodajo dragocenega občinskega zemljišča na način, da je vnaprej izbranemu kupcu – podjetju ruskega poslovneža – z nizom usklajenih dejanj omogočila nakup po prenizki izklicni ceni. Kmalu so na dan priplavali nedvoumni dokazi o tem, da je bila pogodba podpisana nezakonito – z bistveno drugačnim besedilom od tistega, ki ga je za podpis odobril in izglasoval občinski svet. Upoštevajoč veljavno zakonodajo je taka pogodba nična.

To, da se je nekdo preizkusil v vlogi kriminalca, ni nič nenavadnega. Nenavadno je to, da je župan tudi po tem, ko je bilo jasno, da nične pogodbe ob obilici dokazov ne bo mogel ohraniti v veljavi, vseeno rinil iz težave v težavo. Očitno v upanju, da bodo zakrili sledi o tem, da je bila podpisana pogodba ponarejena. Po s ponarejeno pogodbo izpeljani prodaji so oglas dražbe umaknili iz vseh dostopnih občinskih arhivov in evidenc – v sklopu tega so celo »prenovili« celotno spletišče občine. Osnutek besedila pogodbe, ki ga izglasuje občinski svet, je sestavni del pooblastila županu za izvedbo prodaje. Praktično nemogoče je, da bi župan podpisal kupoprodajno pogodbo in jo notarsko overil ne da bi nekdo prej ponaredil soglasje občinskega sveta, saj je besedilo pogodbe izglasovano s strani občinskega sveta sestavni del soglasja. Poleg vsega ostalega je predvsem zgoraj navedeno utemeljevalo sume, da je tudi sama dražba bila – milo rečeno – sporna. V luči tega ne preseneča, da je občina Izola javnosti zamolčala, da so se še davno pred četrtkovimi hišnimi preiskavami na občini zglasili policisti in zasegli strežniško opremo, ki so jo – po nam dosegljivih informacijah – poslali na forenzično analizo v Veliko Britanijo.

Ponarejen dokument

Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja smo pridobili razvpito kopijo podpisane pogodbe – torej pogodbe s spremenjenim (ponarejenim) besedilom. Kljub temu, da je notarska overitev sestavni del pogodbe, nam Občina Izola strani z žigom in podpisom notarja ni izročila – tako nas je takrat občina prikrajšala za ime in priimek notarja, ki je sprejel ponarejeno pooblastilo občinskega sveta, namenjeno županu za podpis pogodbe za prodajo občinskega zemljišča ob Južni cesti. Preiskava bo pokazala tudi to, ali se je župan pri notarju izkazal s ponarejenim pooblastilom (z vrinjenim sedmim členom pogodbe), ali je notar spregledal očitno dejstvo, da se besedilo pogodbe, ki jo župan podpisuje, razlikuje od besedila, za katerega je prejel pooblastilo občinskega sveta. Kar je notar, ki je tudi uradna oseba in pri teh dejanjih zastopa Republiko Slovenijo, zagotovo moral preveriti.

Kljub vloženemu trudu v prikrivanje dokazov in umiku besedila pogodbe iz arhivov zadeve niso uspeli pomesti pod preprogo. Vsi občinski svetniki, kot tudi župan, so od izolskega podjetja ELTA d.o.o. prejeli opozorilo z natančno popisanimi nezakonitostmi pri prodaji občinskega zemljišča. ELTA je dopisu priložila tudi izvoda obeh besedil – originalnega in ponarejenega ter tako tudi največjim dvomljivcem odprla oči glede nezakonitosti, ki so se zgodile v postopku prodaje. Ti dve besedili predstavljata najočitnejši dokaz prirejanja in nameščanja dražbe v korist vnaprej izbranega ponudnika – oziroma nezakonite prodaje občinske srebrnine ruskemu poslovnežu.

Županova koalicija v občinskem svetu ima v Izoli prepričljivo večino. Ta večina je sprva uspela utišati opozicijske svetnice in svetnike, ki so si prizadevali za to, da se zadevo razišče. Nato je RTV Slovenija v prispevku novinarke Eugenije Carl javnosti razkrila, da je župan od podjetja prej omenjenega ruskega poslovneža prejel več kot sto tisoč evrov kot prvi obrok kupnine za nekaj oljčnih dreves, ki naj bi mu jih – očitno po absurdno napihnjeni ceni –  prodal župan. Kot da to ni bilo dovolj, je iz objavljenih zneskov že na prvi pogled postalo jasno, da znesek, za katerega bi preplačali županove oljke, predstavlja 10 % vrednosti kupnine za nezakonito prodano občinsko zemljišče.

Ob vseh teh javno dostopnih dokazih se je opogumil Nadzorni odbor občine Izola in sprožil preiskavo postopkov prodaje občinskih nepremičnin iz bližnje preteklosti. Zahvaljujoč odločnosti Milana Bogatiča, takratnega predsednika NO Izola, so kljub številnim polenom, ki jim jih je pod noge metala Markočičeva občinska oblast, uspeli dokončati poročilo in o svojih ugotovitvah obvestiti Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), saj so med drugim ugotovili številne resne nepravilnosti v škodo občine Izola in občinskega premoženja. Posebej so poudarili koruptivna in prepovedana ravnanja pri prodaji zemljišča ob Južni cesti.

Ker občinski svet niti po seznanitvi s poročilom nadzornega odbora ni reagiral in ni ukrepal v zvezi z ugotovljenimi nezakonitimi prodajami občinskega premoženja, je predsednik nadzornega odbora Milan Bogatič protestno odstopil.

Morda bi se županu Markočiču zdelo, da bo od tedaj dalje lažje spal, če ne bi KPK dne 17. marca 2022 obvestila občino Izola, da je v zvezi s prodajo zemljišča ob Južni cesti pridobila tudi mnenje Direkcije za nepremičnine (del Ministrstva za infrastrukturo), ki pritrjuje stališču NO Izola in KPK, da je pogodba, s katero je občina prodala zemljišče ob Južni cesti, nična. KPK je pozvala nadzorni odbor občine Izola k ukrepanju.

Ta ukrep KPK bi lahko razumeli kot jasno opozorilo županu, naj sam sproži postopke za ugotavljanje ničnosti pogodbe, ker je pogodba nična tudi že samo zaradi spreminjanja (ponareditve) izglasovanega osnutka besedila, in zadnja priložnost za Markočiča, da se z rešitvijo problema izogne kazenskemu pregonu. Toda župan Markočič je iz nekega razloga ravnal drugače. Predstavnik njegove stranke (DeSUS) v nadzornem odboru občine je po prejemu poziva KPK, enkrat v maju 2022, novemu predsedniku nadzornega odbora pod grožnjo obstrukcije dela in posledično blokade nadzornega odbora praktično preprečil ukrepanje nadzornega odbora. Ob tem je vztrajal, da se mora nadzorni odbor odreči zakonskim dolžnostim in zadevo prepustiti v reševanje občinskemu svetu, kjer Markočičev glasovalni stroj kot valjar ruši vse pred seboj. Tako je splavala po vodi še zadnja priložnost, da občinski organi prekličejo nezakonito prodajo občinskega zemljišča in vsaj izničijo del škode, ki je nastal s sklenitvijo nezakonitega posla. Občina bi ob razglasitvi ničnosti prejela v last zemljišče, podjetje Projekt 2020 d.o.o. pa znesek, ki ga je odštelo za nakup.

Ko si je župan zadovoljno mel roke, ker je odšla k vragu še zadnja možnost, da ga občinski organi primorajo v razglasitev ničnosti, so mu veselje v četrtek pokvarili kriminalisti. Ob hišnih preiskavah je najbrž tudi njemu postalo jasno, da bo specializirano državno tožilstvo v sodelovanju z drugimi preiskovalnimi in pravosodnimi organi poskrbelo za rešitev velikega problema, ki ga je sam župan več kot dve leti pomagal pometati pod preprogo.

Poskusili smo pridobiti županov komentar, vendar je z izjemo skope izjave ob otvoritvi krožišča za medije v zvezi s tem nedosegljiv. Njegovo izjavo navajamo v celoti: »Danes zjutraj so me obiskali preiskovalci, tako na domu kot tudi na občini. Šlo je za zadevo ki jo je prijavil gospod Aco Kabanica, gre za zgodbo o prodaji zemljišč v Livadah in oljkah. Sem vesel, da se bo to naposled končalo.«

Za komentar smo prosili tudi podjetje ELTA d.o.o., katerega direktor in lastnik Aco Kabanica (ki je lastnik izdajatelja Megafona) naj bi po županovih besedah stal za nedavnimi hišnimi preiskavami. Zanimalo nas je, ali omenjena preiskava poteka na njegovo iniciativo, kakor to trdi župan Markočič.

»Tudi laiku je jasno, da preiskavo vodi in usmerja specializirano državno tožilstvo. To je najboljši dokaz tega, da se je v Izoli zgodilo kaznivo dejanje pri prodaji občinskih zemljišč in to dejanje je terjalo ukrepanje specializiranega državnega tožilstva. Drži, da smo podali prijavo, vendar so nas po njenem prejemu obvestili, da preiskava v tej zadevi že poteka –  vodi jo Specializirano državno tožilstvo –  saj sta bili še pred našo vloženi že dve prijavi,« pravi direktor družbe ELTA.

Na vprašanje, zakaj je župan izpostavil ravno njega, direktorja izolske družbe ELTA, slednji skomigne z rameni in odgovori:

»Sami nismo storili nič drugega, kot sta že dva prijavitelja pred nami, razen tega, da smo k prijavi priložili strokovna mnenja izjemno strokovnih in uglednih pravnih strokovnjakov, ki so nam služila kot podlaga za izdelavo naše prijave. Upamo, da bodo na občini Izola končno dojeli, da se tožilstvu in kazni ne bodo izognili s tem, da sami zase na občinskem svetu izglasujejo sklep, da je vse v najlepšem redu«. Pri ELTI so kritični tudi do občinskega sveta: »Obžalujemo takšna ravnanja občinskega sveta. Kot izolsko podjetje pomnimo čase, ko je občinski svet skrbel za razvoj občine –  ko so občino vodili župani kot sta bila na primer dr. Mitja Gasparini, Breda Pečan in drugi, ki so delali v dobrobit občine in tukajšnjih prebivalcev. Tudi občinski svetniki, ki so podpirali nekdanje župane, niso bili samo glasovalni stroj, temveč so soustvarjali politiko občine.«

Ko smo župana po opravljenih hišnih preiskavah prosili za vsebinski komentar, je le-tega – kot smo uvodoma že zapisali – odločno zavrnil. Poudaril je le, da ga je prijavil Aco Kabanica.

Slednji na to zgolj opomni, da specializirano državno tožilstvo preiskuje županova dejanja in ne tistih, ki so dejanja prijavili: »Pričakovati gre, da se bo župan izjasnil glede dejanj, zaradi katerih poteka preiskava specializiranega državnega tožilstva, ne pa glede tega, kdo je podal prijavo.«

Tik pred zaključkom redakcije smo se udeležili tiskovne konference na kateri so župan Izole, podžupan g. Marić in občinski odvetnik Bogomir Horvat trdili, da »župan nima nič s temi dejanji«. Vseeno je podžupan Marić priznal, da je občina pred objavo spremenila besedilo pogodbe, ki ga je izglasoval občinski svet. Odvetnik Horvat ga je dopolnil, da so s spremembo besedila občinski uradniki želeli zaščititi javni interes??? Niso pojasnili zakaj te spremembe niso dali občinskemu svetu na glasovanje. Na vprašanje zakaj župan ne sproži postopka ugotavljanja ničnosti o kateri bi odločalo sodišče je odvetnik Horvat dejal, da to lahko sproži vsak občan in se retorično vprašal: »Zakaj bi to storil župan?«. Torej: zakaj bi župan varoval interese občine, ko to lahko počno občani sami?

U. R.

U. R.

Back to top button