Dobro duševno zdravje po mnenju ministrice eden ključnih temeljev kakovostnega življenja
V Celjskem domu danes poteka četrti Festival duševnega zdravja v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kot je pred odprtjem poudarila ministrica za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Valentina Prevolnik Rupel, je dobro duševno zdravje eden ključnih temeljev kakovostnega življenja in družbene blaginje.
Po njenih besedah duševno zdravje ne vpliva le na posameznika, temveč tudi na odnose v družini, uspešnost pri delu in delovanje skupnosti. Spomnila je, da Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opredeljuje kot stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se uspešno sooča z vsakodnevnimi izzivi ter prispeva k družbi. Ob tem je izpostavila, da sta telesno in duševno zdravje neločljivo povezana, zato na področju javnega zdravja govorimo o “enem zdravju”.
Na ministrstvu posebno pozornost namenjajo preprečevanju duševnih stisk in motenj. Aktivnosti usmerja resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2018-2028, v okviru katere so v zadnjih letih po Sloveniji vzpostavili mrežo centrov za duševno zdravje. Konec leta 2025 je delovalo 19 centrov za odrasle ter 22 centrov za otroke in mladostnike, ki ljudem omogočajo pomoč v domačem okolju in na enem mestu.
Generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec je opozoril, da duševno zdravje ni le zdravstveno, temveč tudi pomembno družbeno in gospodarsko vprašanje. Ob odprtju festivala je zbrane pozval, naj razmislijo, koliko ljudi se je že srečalo z duševnimi stiskami, pri čemer je poudaril, da takšne izkušnje zaznamujejo skoraj vsako družino in delovno okolje.
Izpostavil je podatke Svetovne zdravstvene organizacije in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, po katerih duševne motnje povzročajo ogromno ekonomsko breme. V EU stroški zdravljenja duševnih motenj predstavljajo približno šest odstotkov vseh zdravstvenih izdatkov, države pa za področje duševnega zdravja v povprečju namenjajo le okoli dva odstotka zdravstvenih proračunov.
Gabrovec je poudaril, da so vlaganja v preventivo in krepitev duševnega zdravja ključna tako za posameznika kot za družbo in gospodarstvo.
V nagovoru je izpostavil tudi tesno povezanost telesnega in duševnega zdravja. Čeprav ljudje poznajo pomen gibanja, zdrave prehrane, spanja in obvladovanja stresa, pa je po njegovih besedah vprašanje, ali družba sploh omogoča pogoje za zdravo življenje. Duševno zdravje je zato po njegovem mnenju treba obravnavati celostno, saj nanj vplivajo biološki, socialni in ekonomski dejavniki.
Kot pomemben korak je omenil vzpostavitev centrov za duševno zdravje, ki so izboljšali dostopnost pomoči, a hkrati opozoril, da potrebe pogosto še vedno presegajo zmogljivosti sistema. Za učinkovite spremembe bodo po njegovem mnenju potrebni šole, ki razvijajo čustveno pismenost, manj stresna delovna okolja ter politike, ki zmanjšujejo družbene neenakosti.
Celjski župan Matija Kovač je izrazil zadovoljstvo, da Celje letos gosti festival nacionalnega pomena, saj gre po njegovem mnenju za področje, ki je pogosto prezrto, čeprav pomembno vpliva na odnose med ljudmi in delovanje družbe. Spomnil je, da so se v Celju v zadnjem letu veliko ukvarjali prav s področjem duševnega zdravja.
Med pomembnejšimi projekti je izpostavil prenovo vile Sonja, kjer danes deluje Center za duševno zdravje odraslih, pa tudi prizadevanja za boljšo dostopnost pomoči otrokom in mladostnikom v šolskem okolju. Skupaj z Zdravstvenim domom Celje so po njegovih besedah zagotovili dodatno podporo na področju duševnega zdravja mladih, ob čemer si želijo tudi vzpostavitve centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v lokalnem okolju.
