V UKC Ljubljana s študijo dokazali dobrobit predbolnišničnega zdravljenja s heparinom ob srčnem infarktu
V UKC Ljubljana so s klinično študijo kot prvi v svetovnem merilu potrdili, da predbolnišnično zdravljenje z zdravilom za topljenje strdkov heparin pri bolnikih z miokardnim infarktom izboljša izid zdravljenja. Bolniki, ki so na terenu prejeli heparin, so imeli v 16 odstotkih bolj odprto žilo, ko so jih na nujen poseg sprejeli v bolnišnico.
Študija Heparin STEMI pod vodstvom Miše Fister in Tomaža Goslarja iz kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino interne klinike, je zajela podatke 600 slovenskih bolnikov s srčnim infarktom, pri katerih je do infarkta prišlo zaradi zapore ene od treh velik žil. Ob tovrstnem infarktu je zaradi neustrezne prekrvavljenosti srca izjemno pomembna vsaka minuta. Daljša neustrezna prekrvavljenost namreč lahko vodi v dolgotrajno invalidnost ali celo smrt, je na današnji novinarski konferenci pojasnila Fister.
Po njenih besedah so se v UKC Ljubljana za študijo odločili, saj so opazili, da bolniki v operacijsko dvorano na nujen poseg pogosto že pridejo z odprto žilo. Ugotovili so, da je v Sloveniji predbolnišnično zdravljenje s heparinom že del osnovnega protokola in bolniki zdravilo prejmejo na terenu. S študijo, ki so jo izvajali od leta 2022 do 2025, so svoja opažanja tudi znanstveno dokazali.
“Ugotovili smo, da je aplikacija heparina učinkovita, saj je 43 odstotkov bolnikov, ki je na terenu prejelo heparin, na koronarografiji že imelo vzpostavljen pretok po tarčni žili. Bolniki v kontrolni skupini so imeli vzpostavljen pretok v 27 odstotkih. Razlike v številu pomembnih krvavitev med zdravljenjem v bolnišnici med skupinama ni bilo,” je rezultate študije predstavil Goslar.
Kot sta povedala vodji raziskave, bo strokovno zelo odmevna študija najverjetneje vplivala na mednarodne smernice zdravljenja srčnega infarkta, ki ga sproži zapora ene od treh žil, ki prehranjujejo srce. Po vzoru slovenske študije so tudi kitajski strokovnjaki s podobno študijo že potrdili ugotovitve, kar bo dodatno utrlo pot načinu obravnave teh bolnikov, kot ga poznamo v Sloveniji, sta navedla.
Marko Noč s kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na interni kliniki je poudaril, da zdravljenje srčnega infarkta nedvomno predstavlja eno najuspešnejših zgodb v medicini. “Ko sem pričel svojo profesionalno pot v letu 1987, je bolnišnična umrljivost v UKC Ljubljana znašala okoli 20 odstotkov. Pri zadnjih 100 bolnikih, ki sem jim osebno odpiral s strdkom zaprto koronarno arterijo, pa le dva odstotka,” je pojasnil. Dodal je, da v UKC Ljubljana na dan obravnavajo približno dva primera, letno pa okoli 700 takšnih bolnikov.
Noč je spregovoril tudi o rezultatih študije Heparin STEMI, ki so bili objavljeni v ugledni svetovni medicinski reviji s področja kardiologije Circulation in prvič predstavljeni na letošnjem kongresu American College of Cardiology. Po njegovih besedah gre za največji znanstveno-raziskovalni uspeh slovenske kardiologije do sedaj. Ob tem je bil kritičen, da je Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris) projektu leta 2022 ni dala finančne podpore.
Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je izpostavil, da ne gre le za uspeh kliničnega centra, ampak uspeh celotnega sistema. “V Sloveniji veliko govorimo o čakalnih vrstah. To, kar ste danes poslušali, je najpomembnejša čakalna vrsta. Tukaj se čakanje meri v minutah in če smo to sposobni rešiti na način, da znamo integrirati vse znanje, bomo verjetno znali rešiti tudi vse druge probleme, ki jih imamo,” je orisal.
