Ob mednarodnem dnevu družin poudarili pomen družinskih centrov kot podpore za starše in otroke
V Javnem zavodu Mala ulica – centru za otroke in družine Ljubljana so ob današnjem mednarodnem dnevu družin pripravili konferenco o družinskih centrih kot viru pomoči družinam. Družinske centre so označili kot pomembno investicijo v preventivo in socialo v vse bolj individualiziranem svetu in pozvali k ustanavljanju podobnih centrov po vsej državi.
Direktorica zavoda Mala ulica Eva Strmljan Kreslin, ki je na konferenci spregovorila o pomenu in učinkih družinskega centra, je pojasnila, da je pri Mali ulici izhajala iz lastnih potreb, a se je izkazalo, da so te potrebe univerzalne. Po njenih besedah so namreč naša življenja vedno bolj individualizirana, ni več toliko sosedske podpore in podpore v širši družini, delovniki so se zamaknili. Vse to povzroča socialno izključenost in izgorelost staršev, ti so tudi zaradi vpliva družbenih omrežij pod pritiskom, da je od njih odvisna sreča otrok, je navedla. Zato je ključna naloga njihovega centra podpora staršem in otrokom.
V centru izvajajo raznovrstne programe za starše in otroke, pri čemer je po besedah Strmljan Kreslin pomembno, da se jih ti udeležijo, ne da bi bili stigmatizirani. Pri tem je izpostavila pomembnost programov za mame na porodniškem dopustu, ki jim tovrstno druženje omogoči stike z drugimi, pa tudi pomen programov počitniškega varstva. Med neposrednimi učinki delovanja družinskega centra je izpostavila zgodnjo preventivo in krepitev vezi med starši oziroma družinami.
Predstavnike občin je pozvala, da podobne centre ustanovijo tudi v svojih občinah, pri čemer je poudarila, da ti centri predstavljajo investicijo in da imajo dolgoročno tudi ekonomski učinek za občino, saj bolj stabilne družine pomenijo manj socialnih transferjev in manj socialnih težav. Prispevajo tudi k večji gospodarski stabilnosti okolja in k manj absentizma.
Kot je Strmljan Kreslin pojasnila v izjavi za STA, so na današnjo konferenco povabili predstavnike občin, med njimi župane, podžupane, predstavnike občinskih oddelkov za socialo, zdravstvo, izobraževanje in mladino, pa tudi predstavnike centrov za socialno delo, da bi jih spodbudili, da v svojih okoljih vzpostavijo tovrstne centre. Potrebe so namreč po njenih besedah ogromne.
Pojasnila je, da v Sloveniji poleg Male ulice deluje še nekaj več kot deset podobnih centrov, ki pa so različnih tipov, nekateri delujejo denimo v okviru verskih organizacij, nekateri pri ljudskih univerzah. Na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je navedenih 12 tovrstnih centrov, ki jih je ministrstvo v preteklih letih tudi sofinanciralo.
Po besedah Strmljan Kreslin je Mala ulica med njimi največji center, ima 15 zaposlenih, lani pa so imeli 50.000 obiskov.
Tudi socialna psihologinja Mirjana Nastran Ule je na konferenci izpostavila spremembe družinskega življenja v sodobnem času. Oblike družinskega življenja se pluralizirajo, saj imamo poleg klasične družine z očetom, mamo in biološkimi otroki različne oblike družine. Prav tako po njenih spremembah prihaja do postopne destandardizacije pravil in vlog ter razmerij med družinskimi člani, saj so vloge mame, očeta in otrok vse manj tradicionalne in se spreminjajo, zaradi česar je potrebnega “več usklajevanja, dogovarjanja in družinske diplomacije”.
S tem se po njenih besedah spreminjajo tudi načini starševanja. Kot je poudarila, starši potrebujejo predvsem psihosocialno oporo, ki jo nudijo “drugi starši, ki sedijo v istem čolnu”, ali strokovnjaki. Družinski centri po njenih navedbah tako za starše predstavljajo prostor spoznavanja, druženja in sklepanja novih prijateljstev ter jim nudijo podporo.
