V Dekanih se letos piše zgodovina

Pretekli konec tedna je bil za dekanski nogometni klub zgodovinski. Selekcija do 15 let je z zmago proti Krki z novimi 3 točkami 5 krogov pred koncem teoretično že zagotovila 1. mesto v skupnem tekmovanju 2. lige U17/U15 zahod, kar pomeni, da bosta ekipi prihodnjo sezono nastopali v 1. slovenski nogometni ligi. Po sijajnem uspehu smo se pogovarjali s predsednikom kluba in trenerjem članske ekipe, skratka alfo in omego Dekančanov, Alenom Šćulacem, ki zadovoljstva nad fantastičnim uspehom upravičeno ni skrival.

Alen, minuli konec tedna je bil za dekanski nogomet zelo uspešen. Kategoriji do 15 in 17 let sta se namreč uvrstili v 1. ligo. Izjemen dosežek, na katerega ste najbrž zelo ponosni. Kaj vam to pomeni?

Osebno mi ta uspeh pomeni ogromno, saj česa takega pred sezono iskreno nismo pričakovali, saj je bil cilj miren obstanek. Trenerja sta s kakovostnim delom dokazala, da sta iz pravega testa, nenazadnje smo pred dvema derbijema, ki sledita, že matematično prvi. Zares smo presrečni, hkrati pa upamo, da je to motiv za še boljše delo v prihodnosti.

Kako ste doživeli ta zadnji vikend s tekmama proti Krki in pa potem slavje?

Za matematični naslov smo potrebovali 3 točke. Osvojili smo ga že po prvi tekmi, ko je slavila naša ekipa do 15 let. Sprva smo se na zelenici poveselili že takoj po obračunu, potem pa še kasneje. Vsekakor so si fantje to slavje več kot zaslužili.

Prej ste dejali, da je bila uvrstitev v prvo ligo dolgoročni cilj, zato je kar presenetljivo, da ste ga dosegli že letos. O kakšni generaciji torej govorimo?

V prvi vrsti moram tu poudariti zelo dobro sodelovanje s koprskim nogometnim klubom, brez katerega tudi našim mladincem lani ne bi uspelo, saj je s samo domačim kadrom to zelo težko. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Nedžadu Okčiću, kot vodji mladinskega programa koprske šole, da je omogočil vse prestope, s katerimi smo se nepričakovano zavihteli sem, kjer smo zdaj.

Kako težko je potem zadržati nogometaše, ki se uveljavijo, ali pa gredo morda študirati drugam? Koliko jih potem dejansko pride v člansko ekipo?

Tega je bilo zadnja leta bore malo. Verjetno je največji razlog v tem, da smo pred 3 leti z mladinci in kadeti tičali v MNZ ligi, kjer smo v šali rečeno tekmovali sami s seboj. Prizanesel nam niti čas covida, zato smo lahko zelo srečni, da smo v 3 letih prišli z mladinci, kadeti in selekcijo do 15 let v prvo ligo. Ko sem se vrnil, je bil osnovni cilj tudi to, da bi bila članska ekipa sestavljena iz doma vzgojenih fantov. Mislim, da smo na zares dobri poti, da se to zgodi že prej kot smo pričakovali.

Najbrž sta za zadnji uspeh kadetov in pionirjev zaslužna tudi oba trenerja, Zdravko Dromljak in Aleš Šmon? Kako ocenjujete njuno delo in nasploh odnos z nogometaši?

Vsekakor gre največ zaslug trenerjema in pa njunima pomočnikoma, Stepančiču in Zonti, saj so prav oni največ časa prebili s fanti. Ob tej priložnosti jim iz srca čestitam.

Ste pa v Dekanih že kar nekajkrat postregli z odmevnimi uspehi mlajših kategorij. Kako ste zadovoljni s podmladkom, številom otrok, strokovnostjo trenerjev?

Povedati moram, da klub postori veliko s šolanjem trenerskega kadra. V zadnjih 3 letih smo več kot 10 trenerjem omogočili izobraževanje, tako da imamo zdaj z adekvatno licenco v klubu 24 trenerjev. Poleg tega smo bili tudi gostje akademij v Kölnu in Zagrebu pri Dinamu, tako da se trudimo držati stik z modernim nogometom. V mladinskem programu smo si zastavili cilj, da se s selekcijama do 15 in 17 let v 4 letih uvrstimo med elito in zdaj nam je uspelo že po 2 letih. Prav ta rezultat je plod naših vlaganj v strokovno delo.

Je pa tudi članska ekipa, tudi po vaši zaslugi, zasidrana v sredino 2. lige. Letos ste odlično nastopali še v pokalu. Kako ste zadovoljni s sezono?

Brez težav lahko povem, da letos pišemo zgodovino. S pretežno domačim kadrom smo zlahka obstali v 1. mladinski ligi, s kadeti in U15 smo se prebili med elito, s člansko ekipo pa smo si obstanek zagotovili že pred časom, poleg tega pa smo se prebili v četrtfinale pokala. Letos smo zares spisali eno prekrasno zgodbo, ki jo bo težko ponoviti.

Koliko pa Vam na vaši poti pomaga občina? Kako je s kapacitetami, infrastrukturo, opremo, termini, financami?

Pohvalil bi sodelovanje z Mestno občino Koper, ki nam sledi. Trenutno potekajo dela na našem igrišču, na katerem bomo dobili nove reflektorje, pred tem pa smo dobili oziroma preplastili igrišča z umetno travo. Morda se bo malce »grdo« slišalo, a imamo preveč otrok glede na število igrišč. V naši mladinski šoli imamo namreč 260 otrok, tako da so igrišča zasedena od 16. ure pa vse do poznih večernih ur. Vsekakor bi si želeli še eno dodatno igrišče, vendar ne smemo biti bahavi, saj moramo živeti v realnem času in upam, da župan ni jezen (smeh), ko ga prosimo za to in ono stvar, nenazadnje nas v to silijo otroci z odličnimi rezultati. Zagotovo si s pomočjo koprskega kluba želimo narediti nove Jeleniče, Palčiče, Črnigoje, da bi se nekako ponovno slišal glas v deveto vas, saj že kar nekaj časa nimamo slovenskega reprezentanta. Mislim, da je bil zadnji Miha Blažič, zato je moj osebni cilj, da bi kmalu spet kdo iz tega območja zaigral za izbrano vrsto.

Andraž Velkavrh