Muzej slovenskega jezika in knjige je našel dom na Krasu (tema)

Na gradu Štanjel so odprli razstavo Muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za prvo stalno razstavo o slovenskem jeziku in razvoju knjižnega jezika, ki na zgoščen in igriv način predstavi zgodovino, razvoj, značilnosti in rabo slovenščine v vsem njenem bogastvu in raznolikosti. V prvih štirih tednih si je razstavo ogledalo že skoraj 900 ljudi.

“Prvič so na enem mestu zbrani ključni knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za razvoj knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države,” so zapisali v zavodu Škrateljc in dodali, da muzej poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede.

Zavodu Škrateljc je namreč občina Komen zaupala oblikovanje koncepta in koordinacijo postavitve nove razstave. Za vsebine je poskrbel Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, gradiva in eksponate pa so prispevali še NUK v Ljubljani, Slovenski šolski muzej, RTV Slovenija, Muzej tiska in Antikvariat Glavan.

Razstava je zaživela 18. junija ob odprtju prenovljenega gradu Štanjel, v katerega so snovalci umestili več novih vsebin. Pridružila se je razstavi Narava in človek na Krasu. Zgodbo slovenskega jezika in knjige predstavlja na izrazito interaktiven način, ne manjkajo pa niti bolj običajni muzejski predmeti, kot so faksimile Brižinskih spomenikov s preloma 10. v 11. stoletje, prevod Dalmatinove Biblije iz leta 1584 ali Majniška deklaracija iz leta 1989.

Razstava se ponaša s skulpturo iz knjig do stropa in več bralnimi kotički. Obiskovalcem omogoča, da o jeziku ne le kaj preberejo in si ogledajo, ampak na primer tudi slišijo vse glavne narečne skupine, s časovnim strojem raziščejo mejnike v razvoju slovenščine in v studiu posnamejo svoj govor v različnih jezikovnih zvrsteh, na primer kot voditelj TV oddaje ali govornik na rojstnem dnevu.

Z rokavicami lahko dobijo občutek, kako je listati dragoceno knjigo, se preskusijo v lepopisu ter tvorijo kakšno novo besedo in jo shranijo v računalniku, da jo lahko preberejo tudi obiskovalci za njimi. Spoznajo lahko digitalno knjižnico in spletne jezikovne portale, se pogovorijo z digitalnim Primožem Trubarjem, na primeru gugalnic za enega, dva ali več ljudi pa se seznanijo s konceptom ednine, dvojine in množine.

Snovalci razstave niso pozabili niti na pesnika Krasa Srečka Kosovela, saj se obiskovalci lahko posnamejo ob branju njegovih pesmi in jim nato prisluhnejo. Postavili so tudi trafiko, kjer je na ogled nekaj naslovnic dnevnega časopisja ob prelomnih dogodkih z naslovi, kot so Osvoboditev Trsta, Umrl je naš Tito, Slovenija je samostojna.

V sklopu razstave so na ogled tudi tri manjše panojske razstave s poudarkom na reformaciji kot ključnem obdobju za slovenski knjižni jezik in tiskano knjigo: Jezični možje in Reformatorji v stripu sta zasnovani na istoimenskih stripih, prva priča o nastanku slovenskega jezika, druga o obdobju reformacije. Poljub z jezikom pa predstavi razvoj slovenskih slovnic in slovarjev.

Razstava je zasnovana dinamično, da je zanimiva za različne skupine obiskovalcev, mlade in stare, tiste z več kot tudi manj znanja slovenščine. Na gradu Štanjel pričakujejo, da bo pritegnila tudi družine z otroki ter osnovnošolce in dijake, s čimer si obetajo podaljšanja turistične sezone v zimske mesece, je povedal Urban Grmek Masič, ki je odgovoren za razstavni program.

Grmek Masič je za STA dodal, da ni naključje, da je razstava, ki slavi slovenski jezik, našla mesto prav na Primorskem oziroma na Krasu. Gre namreč za območje na stičišču slovanske, romanske in germanske jezikovne skupine, v vasi Gorjansko pri Komnu je bil rojen jezikoslovec Karel Štrekelj (1859-1912), na kar so domačini zelo ponosni. Nenazadnje je bila slovenščina na Primorskem na hudi preizkušnji med obema vojnama pod Italijo.

Zamisel, da bi imeli v Sloveniji muzej slovenskega jezika, se je sicer pred več kot desetimi leti porodila aktualnemu županu Komna Eriku Modicu med strokovnim obiskom Rezije, ki ga je organiziral njegov predhodnik Danijel Božič. V muzeju v vasi Solbica so jim namreč predstavili bogastvo narečij v Reziji.

Modic, ki je bil takrat na občini zadolžen za investicije in evropske projekte, je povedal, da je pripravil projektno idejo, ki so jo nato na ZRC SAZU v Novi Gorici nadgradili. Kasneje je prišla v roke Urošu Grilcu, ki jo je nadgradi še s knjigo in zagotovil širok nabor partnerjev na nacionalni ravni. Ti so leta 2017 podpisali namero o sodelovanju, Grilčev Zavod Škrateljc pa je zasnoval koncept razstave in koordiniral postavitev.

Del razstavnih prostorov bo namenjen predstavitvi jezikov z malo govorci. Trenutno je na ogled razstava o retoromanščini, ki jo v Švici govori le približno 60.000 ljudi, a je kljub temu v enem kantonu poleg nemščine in italijanščine uradni jezik. Pripravili so jo v sodelovanju s švicarskim veleposlaništvom, spremlja pa jo več dogodkov.