Režiserka filma Palestina 36 Annemarie Jacir o pomenu začetka narodnega gibanja

Zgodovinska drama, v kateri nastopijo tudi znana imena, kot sta Jeremy Irons in Liam Cunningham, prikazuje boje Palestincev proti britanskemu kolonializmu in sionističnim naselbinam. Ta organizirani upor se prične leta 1936, film pa njegove začetke upodobi skozi več različnih zgodb in protagonistov, od palestinskih kmetov in otrok s podeželja do pristaniškega delavca, ki postane upornik, palestinskega župnika in novinarke višjega družbenega razreda.

Režiserka in scenaristka filma je prek video povezave občinstvu povedala, da je bil takratni upor eden največjih in najdaljših tistega časa, a ga ni videla dramatiziranega v nobenem filmu doslej. “Lahko bi rekli, da gre za začetek narodnega gibanja, ki si na organiziran način prizadeva za samostojnost,” je dodala.

Do leta 1939 so britanske oblasti upor sicer scela strle, a njegov pomen v palestinski zavesti se je ohranil. Jacir je filmskemu projektu, ki je imel premiero lani, posvetila približno desetletje, snemanje pa je bilo oteženo, saj je med drugim potekalo med genocidom v Gazi, je povedala. Zaradi tega so ga večkrat prekinili in večji del prizorov posneli v Jordaniji, a zaključek snemanja je zaradi njene izrecne želje potekal v Palestini.

Ekipo so med snemanjem prevevala intenzivna občutja žalosti in jeze. Čustva so bila tako močna, da so privedla celo do prepira med statisti, ki so igrali palestinske kmete, in tistimi, ki so upodabljali britanske vojake, a vsi sodelujoči so se hkrati zavedali pomena dramatizacije te zgodbe.

V pripoved je režiserka vpletla tudi posnetke iz britanskih arhivov, ki jih je kolorirala, da bi tako te podobe približala občinstvu. Črno-bele podobe bi po njenem mnenju predstavljale nekakšno zarezo, ki bi prekinila tok pripovedovanja.

Filmska producentska hiša britanskega BBC-ja in Britanski filmski inštitut (BFI) sta med producenti filma Palestina 36. Jacir tekom njihovega sodelovanja ni zaznala poskusov cenzure, ki se sicer po njenem mnenju dogajajo na informativnih oddajah BBC-ja.

Britanski izvršni producenti so menili, da je skrajni čas, da se Britanci soočijo s tem poglavjem zgodovine in lastno vlogo v njem, je povedala, a dodala, da je bilo nekoliko nenavadno, ko je BBC tik pred začetkom snemanja izrazil pričakovanje, da britanski zgodovinar preveri vsa dejstva v njenem scenariju. Strokovnjak je nato potrdil, da so vsi prizori v skladu z zgodovinskimi dejstvi, odstopa le to, da je bil britanski oficir Orde Charles Wingate, ki velja za botra izraelske vojske, v resničnem življenju še mnogo okrutnejši.

Režiserka je še dodala, da je film v britanskih kinematografih dosegel večji uspeh, kot so pričakovali, na sporedu je bil več kot tri mesece. Film bo v Sloveniji v sklopu Art kino mreže najverjetneje na sporedu jeseni, je za STA povedal filmski distributer FIVIA.

Serijo dogodkov Svobodna Palestina v sodelovanju s partnerji organizirata zavod Divja misel in Gibanje za pravice Palestincev ob obletnici nakbe, nasilne razselitve in razlastitve Palestincev leta 1948. V tem tednu se bodo zvrstili še drugi dogodki v Ljubljani, Mariboru in Kopru, med drugim dva pogovora s palestinsko-ameriško intelektualko Susan Abulhawa, avtorico romana Jutra v Dženinu, ki je požel veliko zanimanja po svetu, tudi v Sloveniji.

Serija dogodkov sovpada z letošnjim tematskim programskim sklopom RTV Slovenija, ki se v evrovizijskem času med 10. in 20. majem posveča Palestini. Sklop Glasovi Palestine obsega filme, pogovorne oddaje in analize.