Zvezdniški arhitekt Libeskind dopolnil 80 let

Arhitekt Daniel Libeskind, ki je zasnoval številne ikonične stavbe s svojimi značilnimi linijami, je danes dopolnil 80 let. Njegove arhitekture izstopajo, med njimi je najbolj znan Judovski muzej v Berlinu, ki s svojo cikcakasto obliko, gledano iz zraka, spominja na strelo. Zase stavbe še ni zgradil, saj, kot pravi, za kaj takega ni časa.

Poljsko-ameriški arhitekt je ustvaril tudi glavni načrt za Ground Zero po terorističnih napadih 11. septembra 2001 na Svetovni trgovinski center v New Yorku. S tem si je pridobil še večjo mednarodno prepoznavnost.

V Dresdnu je k Muzeju vojaške zgodovine oblikoval zvonik, ki štrli daleč iz stavbe, v Lüneburgu na Spodnjem Saškem pa je zasnoval osrednjo stavbo Univerze Leuphana.

Novih projektov se po poročanju nemške tiskovne agencije dpa loteva še danes, jih pa ne začne kar tako ob kavi, ampak so potrebne priprave. “Življenje samo vas mora pripraviti na projekt,” pravi Libeskind.

Postati arhitekt je bila po njegovih lastnih besedah njegova usoda. Rodil se je v Lodžu na Poljskem v improviziranem zavetišču kot otrok preživelih holokavsta. Kasneje se je družina preselila v Izrael in nato v Bronx v New Yorku. Njegova starša sta bila tovarniška delavca, dejstvo, da se je rodil brez pravega doma, pa ga je usposobilo za arhitekta.

Na vprašanje, zakaj zase še ni zgradil stavbe, je povedal, da si nikoli ni nameraval zgraditi luksuzne hiše. “Kdo ima čas za kaj takega? To je prevelik luksuz,” je dodal.

V Judovskem muzeju v Berlinu so ob 25-letnici odprtja zgradbe in arhitektovemu jubileju posvetili novo razstavo Between the Lines (Med linijami), ki je na ogled od začetka maja do 1. novembra. Na njej arhitekturni, zgodovinski in kulturni kontekst stavbe prikazujejo skozi modele in skice.

Libeskind je leta 1989 ustanovil Studio Daniel Libeskind skupaj s svojo ženo Nino, s katero je poročen 57 let. Opisala ga je kot odprtega, samokritičnega in politično angažiranega človeka, ki ima veliko povedati tudi o politiki. Za trenutne razmere v ZDA je ocenil, da se predsednik Donald Trump obnaša avtoritarno, demokracija pa se uničuje iz dneva v dan. “V Ameriki so zelo nevarni časi in vsi moramo nekaj storiti, da ne postane le še en imperij s faraonom,” je dejal arhitekt po pisanju dpa.

Mnogi ljudje so se navadili na laži, algoritmi spletnih platform in umetna inteligenca pa pridobivajo na moči. “Osamljenost se je povečala, ker ljudje ne komunicirajo med seboj; komunicirajo z zasloni. Toda ali je lahko revolucija na zaslonu? Verjetno ne,” pravi Libeskind.

Z zaskrbljenostjo spremlja tudi politiko v Nemčiji. “Država je živela pod nacističnim režimom in bi morala vedeti bolje,” pravi in dodaja, da bi, ko bere nekatere govore Alternative za Nemčijo (AfD) in upošteva njihovo stališče do zgodovine, ljudi moralo globoko skrbeti. Prepričan je tudi, da bi morali močneje braniti demokracijo.

Za arhitekturo pa pravi, da oblikuje naše dojemanje sveta. “Ko pomislimo na starodavno Grčijo, si ne predstavljamo takoj Platona in Aristotela, temveč Partenon na Akropoli. Po njegovem mnenju je arhitektura močna umetniška oblika, ker ne potrebuje besed, ampak se opira na zemljo in svetlobo ter komunicira na prvinski ravni.

Kako živimo, vpliva tudi na to, kako razmišljamo o svetu, je prepričan Libeskind. Sam prebiva v soseski Tribeca v New Yorku, v stavbi iz okoli leta 1900.