Zaživel podporni center za prehod v krožno gospodarstvo
Konzorcij na čelu z GZS je danes uradno zagnal Slovenski center za krožno gospodarstvo, ki prek kontaktnih točk gospodarstvu, javnemu sektorju, znanosti in civilni družbi nudi podporo pri ukrepanju za zeleni prehod in trajnostno prihodnost. Evropsko sofinancirani projekt, vreden 3,5 milijona evrov, bo trajal do sredine leta 2029.
Center bo imel izjemno pomembno vlogo pri tem, da nam prehod v krožno gospodarstvo tudi dejansko uspe, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.
Ključni izzivi so znanje, kompetence, iskanje sinergij za vzpostavitev t.i. industrijske simbioze. “Kar je za nekoga odpadek, je lahko za nekoga drugega surovina in vir. Vse skupaj je treba povezati v delujoč krog potreb in priložnosti za gospodarske subjekte, javno upravo, civilno družbo, znanost,” je dejal Frangež.
Pomembno je, je dodal, da vsi prepoznajo poslovne, gospodarske in okoljske koristi krožnega delovanja, pri katerem se porablja čim manj novih virov, saj je le tako mogoče zaščititi dolgoročno konkurenčnost.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je dejala, da iz podatkov o količini odpadkov – še vedo se povečujejo tako količine odpadne embalaže kot komunalnih odpadkov, veliko je tudi zavržene hrane – izhaja, da kot družba še nismo prešli na krožno gospodarstvo. Zato je o njenem mnenju nujno izboljšati zavedanje o pomenu krožnega gospodarstva, zmanjšati količine odpadkov, povečati delež reciklaže. “Pri tem ima gospodarstvo pomembno vlogo, saj imamo znanje in izkušnje,” je dejala.
Center bo v veliko pomoč malemu gospodarstvu, je dejal generalni direktor OZS Danijel Lamperger. Veliko manjših podjetij ima že “po naravi” vpeljane koncepte krožnega delovanja, se pa soočajo s izzivi na področju okoljskega poročanja, posebej tista, ki so del dobaviteljskih verig velikih podjetij. Izrazi je upanje, da zahteve okoljske zakonodaje ne bodo spodkopavale konkurenčnosti gospodarstva ali ga dodatno bremenile, ampak mu omogočale razvoj in konkurenčno prednost.
“Že več kot 10 let govorimo o pomenu krožnega gospodarstva, odpadkov, ki jih ustvarjamo, tveganjih za dostop do surovin v ponavljajočih se geopolitičnih krizah, tudi z vidika ohranjanja narave. In vendar bistvenih premikov ni ne pri nas ne v EU,” je dejala Antonija Božič Cerar iz GZS.
Projekt je razdeljen na več vsebinskih sklopov za organizacijsko, finančno in administrativno vodenje za vzpostavitev podpornega okolja za krožno gospodarstvo, je pojasnila, pri tem pa izpostavila vlogo strokovnega sveta za zeleni prehod, ki bo svetovalni organ centra, v njem pa bodo strokovnjaki s področij krožnega gospodarstva, trajnostnega razvoja, digitalizacije, kreativnosti in tudi industrijske politike.
V okviru projekta, ki bo uradno trajal od začetka letošnjega leta do konca maja 2029, bodo med drugim vzpostavili mrežo 10 fizičnih vstopnih točk po državi za individualno svetovanje in testiranje ponujenih rešitev ter spletno mesto z informacijami in spletnimi orodji.
V projektu je osem partnerjev. GZS in Obrtno-podjetniška zbornica predstavljata podjetja ter iskalce in ponudnike rešitev za prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo, Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) predstavlja raziskovalno sfero in nudi podporo gradbeništvu, Pomurski tehnološki park bo vključil tehnološka podjetja in startupe, E-Zavod in Center ponovne uporabe se bosta osredotočala na zapiranje snovnih zank v lokalnih skupnostih, Arctur in Consensus pa sta partnerja za digitalizacijo in komuniciranje, je povedala Božič Cerar.
Projekt je vreden 3,5 milijona evrov, od tega je 2,2 milijona evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, ostalo zagotavlja gospodarsko ministrstvo.
