V Ljubljani o pomenu razvoja kapitalskega trga v trenutnih negotovih časih

V Ljubljani so se udeleženci na kapitalskem trgu tretje leto zapored zbrali na dnevu kapitalskega trga. Na dogodku so med drugim poudarili pomen krepitve kapitalskega trga in njegovega poenotenja na ravni EU za večjo odpornost Evrope v trenutnih zelo negotovih časih. Beseda je tekla tudi o nadaljnjih ukrepih za razvoj domačega trga kapitala.

Finančni minister Klemen Boštjančič je uvodoma izrazil upanje, da je država z aktivnostmi v zadnjih letih dokazala, da sprejeta strategija razvoja trga kapitala do leta 2030 ni le črka na papirju, ampak da se zapisano tudi aktivno udejanja. Na ministrstvu si obenem prizadevajo, da bodo za krepitev in poenotenje kapitalskega trga na ravni EU sprejeti ukrepi prilagojeni tudi potrebam malih trgov, kot je slovenski.

Med dosežki zadnjih let je omenil dve izdaji obveznic za fizične osebe, t. i. ljudskih obveznic, načrtovano uvedbo individualnih naložbenih računov – zakonsko podlago zanje naj bi vlada obravnavala še v tem mesecu – in številne aktivnosti za krepitev finančnega opismenjevanja.

Vse aktivnosti so usmerjene v to, da kapitalski trg postane ne le priložnost za razpršitev prihrankov prebivalstva, ampak tudi pomembno gonilo gospodarskega razvoja države, inovativnosti in digitalizacije.

Če je bil cilj do zdaj za Slovenijo doseči status razvijajočega se kapitalskega trga, trenutno potekajo aktivnosti, da bi Slovenija postala napredni mejni trg. To bi okrepilo prepoznavnost slovenskega trga na globalni ravni, je prepričan minister.

Da je razvit kapitalski trg bistvenega pomena za razvoj države in podjetij ter finančno krepitev prebivalstva, je poudarila tudi direktorica Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Anka Čadež. Zato je po njenih besedah nujno okrepiti naložbe na trgu kapitala in jih narediti privlačne za dolgoročno varčevanje. Pri tem bodo bistveno vlogo odigrali tudi nadzorniki trga, na čelu z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (Esma).

Varčevalno in naložbeno unijo, ki jo predlaga Evropska komisija, vidi kot enega glavnih ukrepov za krepitev gospodarske konkurenčnosti Evrope. Trenutni borzni pretresi sicer na dolgoročne vrednosti vrednostnih papirjev po oceni direktorice ATVP ne bi smeli imeti veliko vpliva.

S tveganji, ki jih prinašajo naložbe na kapitalskem trgu, se uspešno spopadejo finančno izobraženi vlagatelji, zato je še posebej poudarila pomen aktivnosti za finančno opismenjevanje prebivalstva.

Predsednica Esme Verena Ross je izpostavila, da je pomen dobro delujočega in bolj integriranega kapitalskega trga na ravni EU še toliko večji v časih izjemne geopolitične negotovosti. Ukrepe za poenotenje evropskega trga kapitala in lažje čezmejno financiranje vidi celo kot nujo za krepitev odpornosti EU na šoke od zunaj.

Mora pa integrirani kapitalski trg delovati za vse, velike in male, je dodala in izpostavila pomen sodelovanja vseh deležnikov, na evropski in nacionalni ravni, pri razvoju trga. Za male države, kot je Slovenija, so prednosti enotnega kapitalskega trga in lažjega čezmejnega pretoka kapitala z enotnimi pravili igre še večje, je prepričana.

V nadaljevanju je beseda tekla tudi o dveh pomembnih ukrepih za krepitev slovenskega kapitalskega trga – ljudski obveznici in individualnih naložbenih računih.

Tako predstavniki ministrstva za finance kot finančnega sektorja so tudi nedavno drugo izdajo ljudskih obveznic ocenili kot uspešno in kot dobro popotnico za naprej, četudi je bila vrednost vpisanih obveznic nižja kot v lanski prvi izdaji.

Čeprav je bilo na novo odprtih trgovalnih računov precej manj kot lani, je v NLB obveznico po besedah Matjaža Tomažiniča iz banke vpisalo 10 odstotkov več ljudi. Daniel Medved iz OTP banke pa je omenil, da se je promet z državnimi obveznicami na borzi z dveh milijonov evrov v letu 2022 lani povečal na 20,2 milijona evrov. Število transakcij z državnimi obveznicami na borzi se je medtem od predlani do lani potrojilo na skoraj 320.

Direktor Ljubljanske borze Marko Bombač je medtem vseeno pričakoval bistveno višji znesek v drugi izdaji ljudske obveznice, saj da je bila obrestna mera, čeravno nižja, vseeno zelo privlačna.

Del odgovora na vprašanje, zakaj se za to naložbo ni odločilo več ljudi, vidi v slabši finančni pismenosti. Na bankah leži 24 milijard evrov neobrestovanega denarja, je opozoril. Čez 10 let bodo državljani s tem denarjem ob dvoodstotni letni inflaciji lahko kupili za skoraj petino manj. Bi nam bilo vseeno, če bi se nam za toliko zmanjševali površina ali vrednost stanovanja, se je vprašal.

Vlada želi male vlagatelje na trg privabiti tudi z individualnimi naložbenimi računi, ki bodo z ugodno davčno obravnavo omogočili varčevanje v različnih instrumentih na domačem in tujih trgih. Po javni razpravi so mednje vključili tudi vzajemne sklade, je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Nikolina Prah. Če bo šlo vse po načrtih, bodo načrti zaživeli čez približno leto dni, saj je v zakonu predvideno devetmesečno prehodno obdobje.

Bombač, Matjaž Lorenčič iz Ilirike in Luka Gubo iz družbe Eqito pa so spregovorili še o pomenu krepitve ponudbe na kapitalskem trgu, z novimi primarnimi izdajami vrednostnih papirjev. Lorenčič meni, da je za podjetja, ki bi rada do kapitala prišla prek borz, spodbuden signal rast na Ljubljanski borzi v zadnjih letih in s tem bistveno ugodnejša vrednotenja vrednostnih papirjev.

Bombač si medtem želi krepitve individualnega pokojninskega varčevanja, prek katerega bi dobili institucionalne vlagatelje v obliki pokojninskih skladov. Temu je naklonjen tudi minister Boštjančič, državna sekretarka Prah pa napoveduje razmislek, katera državna podjetja bi lahko vsaj delno uvrstili tudi na borzo.