Slovenija in Hrvaška bosta okrepili zmogljivosti prenosa plina
Slovenski in hrvaški operater prenosnih sistemov plina Plinovodi in Plinacro sta danes v Ljubljani podpisala skupno izjavo o povečanju zmogljivosti plinske povezave Rogatec v smeri iz Hrvaške proti Sloveniji. S tem se bo omogočilo povečanje prenosa plina med državama ter dodatno okrepilo energetsko povezanost Slovenije z regijo.
Povečanje zmogljivosti prenosne plinske povezave Rogatec bo Sloveniji in širši regiji omogočilo bolj zanesljivo oskrbo s plinom ter dostop do dodatnih virov plina iz smeri Hrvaške, vključno s terminalom za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krku. Izjava predstavlja pomemben korak k večji energetski povezanosti, varnosti oskrbe in odpornosti energetskih sistemov v regiji, so sporočili iz družbe Plinovodi.
Glavni direktor Plinovodov Matija Bitenc je podpis izjave označil za pomemben korak v sodelovanju med operaterjema prenosnih sistemov plina Slovenije in Hrvaške in pri njunem zagotavljanju dolgoročno stabilne, povezane in zanesljive oskrbe s plinom ter regijskem delovanju prenosne infrastrukture.
Predsednik uprave družbe Plinacro Ivica Arar pa je dejal, da izjava potrjuje večletno uspešno sodelovanje obeh družb. “S posebnim zadovoljstvom poudarjam, da smo z izgradnjo magistralnega plinovoda Zabok-Lučko omogočili povečanje zmogljivosti in dostopnosti plina iz Hrvaške, s čimer se bo dodatno okrepila stabilnost oskrbe držav v regiji, ki so povezane s prenosnimi plinskimi sistemi,” so njegove besede povzeli v sporočilu za javnost.
Skupna izjava hkrati potrjuje usklajeno sodelovanje obeh družb pri izvedbi vseh potrebnih tehničnih, zakonodajnih in operativnih aktivnosti za pravočasno ponudbo novih zmogljivosti na trgu v skladu z evropsko zakonodajo in sporazumi med operaterji.
Prva faza nadgradnje naj bi bila končana predvidoma sredi tega leta. Do takrat bo prenosna zmogljivost v smeri iz Hrvaške proti Sloveniji na povezavi Rogatec povečana na do 100.000 standardnih kubičnih metrov plina na uro (Sm3/h). Po zaključku vseh infrastrukturnih del, predvidoma do konca leta 2026, pa bo zmogljivost povečana na do 170.000 Sm3/h, odvisno od tlačnih pogojev v sistemu.
