V ospredju svetovnega dneva varstva okolja nujnost odzivanja na podnebne spremembe
Svetovni dan varstva okolja, ki ga zaznamujemo danes, tokrat v ospredje postavlja nujnost odzivanja na čedalje izrazitejše podnebne spremembe, spodbujanje držav in posameznikov k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter prehod na trajnostno energijo. V Sloveniji je lani po prvih ocenah nastalo 4,8 odstotka manj emisij kot predlani.
“Planet se ne prepira in pogaja. Pošilja signale – dvig morske gladine, gozdni požari, vročinski valovi, taljenje ledenikov. Sprejeli smo dogovor, da je 1,5 stopinje Celzija meja. Prestopamo jo,” so ob svetovnem dnevu opozorili pri Združenih narodih.
Dodali so, da svet že desetletja posluša o opozorilih, ciljih in oddaljenih rokih, odzive pa pogosto zasenčijo motnje, odlašanja in zanikanja. Letošnji svetovni dan varstva okolja se tako osredotoča na nujne signale, ki jih pošilja Zemlja. “Vprašanje ni več, ali pride do sprememb, ampak kako jih usmerjamo in kako hitro se zgodijo,” so izpostavili.
V Sloveniji je lani po prvi oceni državnega statističnega urada nastalo 14.149 kiloton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu ogljikovega dioksida, kar je 4,8 odstotka manj kot leto prej. Največji delež teh emisij so predstavljale emisije ogljikovega dioksida, in sicer 80,9 odstotka. Sledile so emisije metana (12,3 odstotka), emisije didušikovega oksida (4,5 odstotka) in emisije F-plinov (2,3 odstotka vseh emisij toplogrednih plinov, preračunanih na ekvivalent ogljikovega dioksida).
Več kot tretjina vseh emisij toplogrednih plinov v Sloveniji na letni ravni nastane v cestnem, zračnem in vodnem prometu. Lani je bilo registriranih nekaj manj kot 1,3 milijona osebnih avtomobilov. Nekaj več kot 92 odstotkov jih je uporabljalo izključno fosilna goriva, med preostalimi pa jih je bilo približno 74.000 ali 5,7 odstotka na hibridni pogon in okoli 25.000 ali 1,9 odstotka na električni.
Nekaj manj kot četrtina vseh emisij toplogrednih plinov nastane v sektorju oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Njihova količina se sicer skozi leta postopoma zmanjšuje. Leta 2024 je bilo v termoelektrarnah proizvedenih 4259 gigavatnih ur električne energije, kar je predstavljalo 25,1 odstotka vse električne energije, proizvedene predlani (16.988 gigavatnih ur). Ta delež se je v desetletnem obdobju zmanjšal za 8,5 odstotne točke.
Nekateri ekosistemi, zlasti gozdovi, lahko pomembno prispevajo k ponoru toplogrednih plinov. Leta 2024 so tako v Sloveniji v rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu ponori dosegli 4452 kiloton ekvivalenta ogljikovega dioksida. To po pojasnilih državnih statistikov pomeni, da je bila na ta način iz atmosfere odstranjena skoraj tretjina v tem letu nastalih emisij. V obdobju 2014-2018 je ta sektor sicer predstavljal vir emisij toplogrednih plinov predvsem zaradi posledic žledoloma.
Po oceni evropskega statističnega urada Eurostat je predlani pri nas na prebivalca nastalo 7,2 tone emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu ogljikovega dioksida, kar je približno toliko, kot znaša povprečje v EU (7,3 tone). Najmanj emisij na prebivalca je nastalo na Portugalskem (4,8 tone) in Švedskem (4,9 tone), največ pa na Danskem (14,4 tone) in v Luksemburgu (14,1 tone).
