Na hamburškem trienalu fotografije razstavlja tudi Jasmina Cibic
Deveti trienale fotografije v Hamburgu, ki bo do 22. septembra z 11 razstavami v osmih muzejih predstavil 279 mednarodno uveljavljenih umetnikov, letos poteka pod naslovom Zavezništvo, neskončnost, ljubezen – V soočenju en z drugim. Na trienalu se predstavlja tudi slovenska umetnica Jasmina Cibic z deli Galerija neuvrščenih in Svetilniki.
Pod umetniškim vodenjem Marka Sealyja trienale poudarja pomen fotografije v današnjem času in dokazuje, da ta ne služi le opazovanju, saj da fotografija lahko povezuje ljudi in spodbuja razmišljanje o pravičnosti, odgovornosti in človečnosti, je v sporočilu za javnost zapisala Cibic, ki živi in ustvarja v Londonu.
Slovenska umetnica s svojimi deli razstavlja v dvorani za sodobno umetnost. Kot piše na uradni spletni strani trienala, je razstava zasnovana kot kuratorski akt velikodušnosti, ki vabi, da obiskovalec preseže meje lastne konformnosti in vstopi v svet sprejemanja in strpnosti do neznanega oziroma nerazumljivega. Razstava želi biti povabilo k razmišljanju o intimnosti “narave” fotografije, ki zagovarja čas, ko lahko razmišljamo o neskončnih možnostih človeške dobrote in izkoristimo ljubezen kot vir moči, tako politično in kulturno kot družinsko.
Do 22. septembra vodilne teme tokratne edicije trienala, zavezništvo, neskončnost in ljubezen, obiskovalce vabijo, da naj presežejo zgolj opazovanje fotografij in postanejo aktivni udeleženci skupne kulturne izkušnje.
Skupino sodelujočih umetnikov na razstavi poleg Cibic sestavljajo tudi Helene Amouzou, Sandra Brewster, Monica de Miranda, Mao Ishikawa, Lee Jaffe, Derik Lynch in Matthew Thorne, Teresa Margolles, Stephanie Syjuco in Nil Yalter.
Cibic bo med drugim sodelovala tudi na pogovoru pod naslovom Kako izgleda pravica? in performansu Klub Crit: Ali je kamera bližje ogledalu ali oknu?.
Kot še piše na spletni strani, je izhodišče trienala pesem Nature Boy 1948 glasbene zasedbe The King Cole Trio. “Nežno, a obenem radikalno sporočilo pesmi o ljubezni in človečnosti služi kot poetična in politična referenca za deveti trienale. Skupaj s kritičnimi spisi filozofa Emmanuela Levinas, katerega osrednja teza leži v priznanju Drugega, tvori ustvarjalno in teoretično podlago za to izdajo festivala,” še piše.
