Delodajalci: Dvig nadomestil za brezposelnost kompromis

Delodajalci zavračajo navedbe, da so v okviru obravnave predloga novele zakona o urejanju trga dela na ESS podprli dvig nadomestil za brezposelnost. Kot so izpostavili, se zavzemajo za rešitve, ki povečujejo zaposlenost, je pa usklajeni predlog kompromis, “edini sprejemljiv za vse”. Rezerve za višja nadomestila bi iskali v zmanjšanju absentizma.

Potem ko je vlada v torek predlog novele poslala v parlamentarni postopek – DZ ga bo še ta teden obravnaval po nujnem postopku -, so s finančnega ministrstva sporočili, da nasprotujejo predlaganemu zvišanju nadomestil in da se čudijo, da so dvig podprla delodajalska združenja.

“Predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki je bil junija potrjen na seji Ekonomsko-socialnega sveta in sprejet na včerajšnji seji vlade, je rezultat usklajevanja in kompromisov med vsemi tremi partnerji – vlado, sindikati in delodajalci. Za delodajalsko stran je ta predlog zakonodaje sprejemljiv zgolj kot celovita paketna rešitev, dogovorjena v okviru tripartitnega socialnega dialoga,” so v današnjem skupnem sporočilu zapisale reprezentativne delodajalske organizacije.

Kot so navedle, so večkrat jasno opozorile na nesorazmerno visoko raven predlaganih nadomestil za brezposelnost, ki v trenutnih razmerah trga dela – ob rekordno nizki brezposelnosti in izrazitem pomanjkanju delovne sile – predstavljajo tveganje za delovno aktivnost prebivalstva in dodatno obremenitev sistema zavarovanja za primer brezposelnosti.

Socialni dialog pa po njihovih besedah zahteva pripravljenost na kompromise, kar ne pomeni, da posamezni ukrepi uživajo polno podporo vseh strani. “Delodajalci ostajamo zavezani uravnoteženim rešitvam, ki upoštevajo vzdržnost sistemov in konkurenčnost gospodarstva,” so izpostavili v Gospodarski zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

V tej luči predlagajo, da se v okviru socialnega dialoga poišče dodatne rezerve znotraj obstoječega sistema. Z različnimi ukrepi bi obseg bolniških odsotnosti, ki da za gospodarstvo in s tem državo pomenijo izgubo 19 milijonov koledarskih delovnih dni na leto, v obdobju leta dni zmanjšali za najmanj 20 odstotkov.

“Prav tako je čas za prevetritev sistema socialnih transferjev, kjer so možni prihranki s preprečevanjem zlorab in večje učinkovitosti izvajanja socialnih storitev, ne da bi s tem ogrožali socialno varnost tistim, ki jo potrebujejo,” so pozvali.

Finančno ministrstvo je sicer zvišanje nadomestil problematiziralo večkrat, posledično se je tudi podaljšalo usklajevanje sprememb zakonodaje na ravni ESS.

V različici novele, ki je bila v javni obravnavi, je bilo predvideno, da bi najnižji znesek nadomestila za čas brezposelnosti znašal 75 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji pa bi se začel pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in bi postopoma padal do 80 odstotkov, kolikor bi znašal po 12 mesecih brezposelnosti.

Ministrstvo za delo je zaradi nasprotovanj finančnega ministrstva nato s socialnimi partnerji uskladilo predlog, da naj najnižje nadomestilo znaša najmanj 70 odstotkov minimalne plače, najvišje pa prve tri mesece 130 odstotkov, nato pa vsake tri mesece nekaj manj – 110, 100 in 90 odstotkov, po 12 mesecih pa največ 80 odstotkov minimalne plače.

V praksi bi to letos pomenilo skok najnižjega nadomestila s sedaj fiksiranih 530,19 evra na 894,40 evra in najvišjega nadomestila z 892,50 evra na 1661,04 evra bruto.

Finančno ministrstvo skrbijo javni izdatki s tega naslova, prav tako se jim ukrep zdi neracionalen, ker “ne spodbuja aktivacije delovno sposobnega prebivalstva, ampak lahko deluje kot negativen signal, zlasti za tiste, ki opravljajo zahtevna in slabše plačana dela”.

Ministrstvo za delo je sicer ocenilo, da bi bila glede na današnje število brezposelnih potrebna dodatna sredstva v višini okoli 40 milijonov evrov. Od tega bi brezposelni neto prejeli 26 milijonov evrov, ostala sredstva pa bi šla v obliki davkov in prispevkov nazaj v državne blagajne, je v torek poudaril državni sekretar na ministrstvu Igor Feketija.

Izpostavil je še, da sta spodnja in zgornja meja nadomestila nespremenjeni že od leta 2013 in da ima zdaj nižja nadomestila kot Slovenija le Poljska. S 653 evri neto, kolikor zdaj znaša najvišje nadomestilo, se “enostavno ne da preživeti”, je bil odločen.

Pri zvišanju nadomestil so bili neomajni tudi sindikati.