
Študentska organizacija Slovenije je objavila dolgo pričakovana razpisa za novega predsednika in novega generalnega sekretarja, ki se zaključita v petek. Kaže, da zna na teh dveh mestih ponovno pristati kateri od »zataknjencev«, ki si v študentskih organizacijah že leta izplačujejo mastne plače za skoraj nič dela in skačejo s pozicije na pozicijo. Omenja se tudi ime Rok Petrič, ki se je pred nekaj leti dobro zapisalo v spomin študentk opozicije, ki jih je pred volitvami nadlegoval.
Študentske organizacije že leta slovijo po tem, da študenti o njih ne vedo skoraj nič in jih lahko zato izkoriščajo tisti, ki se vanje vseeno ugnezdijo. Odličen primer je denimo ŠOU v Ljubljani, ki je samo Študentskemu kampusu, ki je bil zaprt veliko večino časa trajanja epidemije, v letu 2021 izplačal 325.000 evrov. Eden njihovih glavnih razlogov za tolikšno vsoto naj ne bi bile visoke plače zaposlenih, ampak dogodki, ki so jih vodili prek družbenih omrežij. Pred epidemijo koronavirusne bolezni so organizacije delale vsaj visoko profitne zabave, zdaj pa niti tega ne več. Oziroma, če gre verjeti nekaterim študentom, ki želijo ostati anonimni, temu ni zares tako. Tudi med najstrožjim zaprtjem naj bi ravno na Kampusu izvajali množične zabave za posebej vabljene posameznike, ki naj bi jim na vhodu pobrali mobilne telefon, da posnetki ne bi prišli v javnost.
Za zabave in bolj malo drugega, razen za izplačevanje visokih plač, skrbi malo število posameznikov, katerih imena se velikokrat ponavljajo, menjavajo pa se le njihove funkcije. Ker študentje večinoma ne vedo na kakšen način organizacije upravljajo z denarjem, ki ga zaslužijo sami preko študentskih napotnic, gredo lahko takšne zgodbe pogosto mimo ušes javnosti. Zaradi mnogim neprivlačnih vsebin, ki jih organizacije vendarle ponujajo, pa se zdi, da se niti ne trudijo, da bi njihovo delovanje študente zanimalo. Vsekakor pa ne tistih študentov, ki jih zanima kaj več kot le zabave ali povečanje oprsja, kar je bila pred leti kot nagrada ponujeno s strani ene od organizacij.
Med imeni, ki svojo kariero gradijo v študentskih vrstah, je tudi Celjan Rok Petrič, neuspeli kandidat za mistra Slovenije 2014. Da je dober prijatelj sanjskega moškega Gregorja Čeglaja, ki je izgubil večino svojih poslov, ko je ženske na videoblogu ocenjeval, kot bi ocenjeval zrezke, mu ob spominu na njegovo preteklost ne hodi v prid. Leta 2016 je namreč na Filozofski fakulteti v imenu študentske skupine Povezani (oziroma njihove podskupine Filoface) delal kot koordinator brucev, ki so jih iskali za kandidiranje na volitvah. Po poročanju Radia Študent so nekatere postavili na kandidatno mesto celo brez njihove vednosti. Slovel je po širjenju protipropagande in laži o omenjenem radiu in o takratni študentski opozicijski stranki Iskra. Do najhujšega incidenta pa je prišlo tik pred volitvami.
Študentke tedanje opozicije trdijo, da jih je Petrič nadlegoval s seksističnimi izrazi, jih zalezoval (tudi v toaletne prostore) in se jih dotikal proti njihovi volji. Vodstvo ŠOU je tedaj zapisalo, da naj bi asistent Tibor Rutar sicer fizično obračunal z enim od pomočnikov Filofac (konkretno naj bi šlo za Roka Petriča), a se je nazadnje izkazalo, da je le branil eno od študentk, ki jo je Petrič zasledoval, kar je ugotovila tudi policija.
Trenutna poslanka skupine Zagon, Sarah Tkalec, je zato na predsedstvo ŠOU naslovila vprašanje, ali se jim zdi ustrezno, da glede na njegovo preteklost Petriču ponujajo podporo pri kandidaturi za generalnega sekretarja ŠOS. Luka Kopinšek, vodja resorja za obštudijske dejavnosti in trenutni član skupine Povezani, ji je odvrnil, da naj kandidat ne bi bil pravnomočno obsojen in, da naj bi podprli vsakega, ki je izrazil željo in zanimanje ter da bi tako obravnavali tudi druge potencialne kandidate. ŠOU je svojo podporo Petriču izrazil na deveti redni seji, še preden je ŠOS sploh objavil razpis.
Policijska postaja je o odmevnem incidentu povedala drugačno zgodbo, saj naj bi bil Petrič tedaj oglobljen po 1. odstavku 6. člena Zakona o javnem redu in miru »za drzno, nesramno in žaljivo vedenje.« Torej ni bil zraven le pri sumljivih poslih, kot je prejemanje 85.000 evrov za izdelavo študije o stališčih študentov in varuhu njihovih pravic o rezultatih katere ni bilo kaj dosti slišati, ampak za dejansko kršenje zakona. Vendar v razpisu piše, da kandidat ni primeren za razpisano mesto samo če je bil »pravnomočno obsojen na zaporno kazen v trajanju več kot šest mesecev.«