Vsak november se transspolne skupnosti po vsem svetu posebej posvetijo družinam, prijateljem in bližnjim, z namenom zmanjšanja nasilja in predsodkov do transspolnih oseb. Pri nas trans mesec z različnimi dogodki obeležujejo pri Zavodu TransAkcija, ki deluje na področju informiranja o transspolnih tematikah in v podporo transspolnim osebam v Sloveniji. Povprašali smo jih o jezikovnih tegobah, ki se pojavljajo pri nagovarjanju nebinarnih in trans oseb v slovenščini.
Trans je pridevnik, ki opisuje osebo, katere družbeni spol se razlikuje od biološkega spola. Transmoški je tako na primer oseba, ki so ji ob rojstvu pripisali ženski spol, vendar je njegova družbenospolna identiteta moška. Nebinarne osebe pa so tiste, ki se ne prištevajo k nobeni od uveljavljenih kategorij moškega ali ženskega spola. V Sloveniji kategorije razen deljenja na moški in ženski spol uradno še niso priznane, a kot bomo videli, tudi naš jezik ne sledi dovolj hitro spreminjanju družbe. V Indiji so hijre, trans osebe, evnuhe in interseksualne osebe že leta 2014 zakonito priznali kot tretji spol. Osebe si zato lahko na potnem listu in drugih uradnih dokumentih izberejo tudi to možnost.
Pri oziranju k zgledom iz tujine se pri naslavljanju trans in nebinarnih oseb pogosto zatekamo h angleščini, vendar je to jezik, ki ni niti približno tako spolno zaznamovan kot slovenščina, zato nam ponuja rešitve le v omejenem obsegu. Pri TransAkciji so nam odgovorili, da angleškega edninskega zaimka ’they’, ki ga trans osebe pogosto uporabljajo drugod, »ne moremo direktno in z istim pomenom prevesti v slovenščino. Veliko mladih dandanes zase uporablja prvo osebo množine, vikanje ali tretjo osebo množine (mi, vi, oni), vendar to ni enako ’they’ o katerem govorimo tukaj. So pa to vse zelo pomembni poskusi in le čas bo pokazal kaj se bo uveljavilo in v kakšnem obsegu.«
Na zavodu zato predlagajo, da je »najboljša praksa gotovo vprašati po zaimkih in o tem, kako oseba želi, da se jo naslavlja. To ni nikoli žaljivo. Če pa govorimo o nebinarnih osebah na splošno je najboljše uporabljati čim bolj vključujoč in čim bolj spolno nevtralen jezik.« Splošnega pravila ne moremo zapisati, saj različne nebinarne osebe zase uporabljajo različne zaimke. Pomembna praksa, ki jo lahko vpeljemo v predstavljanje in spoznavanje pa je, da se predstavimo skupaj z nazivom in zaimkom, ki ga uporabljamo zase. Tovrstne informacije lahko vpeljemo tudi v svoj podpis v elektronski pošti in na družbenih omrežjih.
Med poskusi ustvarjanja bolj vključujočih jezikovnih praks je tudi raba podčrtaja, ki v govoru ne funkcionira. Na Filozofski fakulteti pa so se v uradnih dokumentih na primer lotili izogibanju rabe moškega slovničnega spola kot generičnega, kar se tudi razume kot bolj vključujoča praksa. Generičnega moškega spola se lahko še posebej izogibamo na področjih, kjer je jasno, da slabo prezentira osebe, o katerih govorimo, na primer v primeru učiteljic, medicinskih sester, socialnih delavk. Preizkusimo se lahko tudi pri uporabi manj ospoljenih izrazov, tako da na primer uporabljamo izraz osebe namesto moški in ženske. Lahko pa še zaobidemo slovnični spol, kadar se da to smiselno narediti, na primer s trpnikom ali z rednim menjavanjem generičnega moškega in ženskega spola.
»Na splošno vključujoč jezik pomeni tudi, da uporabljamo besedišče, ki je spoštljivo do skupin, ki so v jeziku (in sicer) marginalizirane, izhaja iz skupnosti, na katero se nanaša, in ga sproti prilagajamo (na primer izraz, ki je pred leti veljal za nevtralnega, je lahko danes že zastarel in neprimeren).« Odločitev, katere zaimke bo oseba uporabljala, je nenazadnje individualna in odvisna od različnih dejavnikov, oziroma razlogov, ki so posamezni osebi pomembni. Ker se je sploh v slovenščini nemogoče izogniti uporabi osebnih zaimkov, saj jezik vsemu določa spol in osebo, je zato še toliko pomembneje, da se vsaj poskušamo držati nekaterih smernic. Marsikateri trans, kvir, spolno nenormativni ali interspolni osebi lahko uporaba napačno določenega spola predstavlja veliko stisko.
Pri TransAkciji še dodajajo: »Na splošno se držimo tega, da je bolj pomembno kot imeti neke optimalne, dokončne odgovore/rešitve to, da o jeziku razmišljamo, ga prevprašujemo in iščemo čim bolj vključujoče prakse. Sam proces iskanja rešitev tako vidimo kot enako pomembnega kot so rešitve same. Morda bodo torej čez nekaj let ali desetletij obstajale že veliko boljše rešitve, kot jih imamo danes, kar je super. V danem trenutku pa je pomembna pot in vsi vmesni koraki, s katerimi povprašujemo spolni binarizem in zastarele moškocentrične jezikovne prakse.«
Še več smernic za uporabo nebinarnih osebnih zaimkov boste lahko prebrali v Nebinarnem zinu, ki bo izšel konec novembra.
