Znana žirija letošnjega beneškega umetniškega bienala

Mednarodno žirijo 61. mednarodnega beneškega bienala letos sestavljajo predsednica Solange Oliveira Farkas ter članice Zoe Butt, Elvira Dyangani Ose, Marta Kuzma in Giovanna Zapperi. Kot je sporočila žirija, pri svojem ocenjevanju ne bo upoštevala umetnikov iz držav, katerih voditelji se soočajo z obtožbami Mednarodnega kazenskega sodišča.

Kot je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa v četrtek sporočila žirija, čuti odgovornost do “zgodovinske vloge bienala kot platforme, ki povezuje umetnost s potrebami časa”. “Zavedamo se zapletenega odnosa med umetniško prakso in zastopanjem nacionalne države, ki predstavlja osrednjo strukturo beneškega bienala, še posebej načina, kako ta odnos povezuje umetnikovo delo z dejanji države, ki jo zastopa,” so zapisali člani žirije in dodali, da želijo “izraziti svojo zavezanost obrambi človekovih pravic”.

Posledično žirija ne bo obravnavala tistih držav, kateri voditelji se na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) soočajo z obtožbami zločinov proti človeštvu. Konkretnih držav sicer žirija ni navedla, je pa sodišče izdalo naloga za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Rusija je napovedala sodelovanje na letošnjem bienalu, svoj paviljon pa namerava napolniti z deli lokalnih umetnikov. Napoved je izzvala nasprotovanje Ukrajine, visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas pa je vrnitev Rusije na beneški bienale označila kot moralno sporno ter povedala, da namerava EU zaradi tega tudi prekiniti financiranje bienala. Rusija namerava na bienalu tokrat sodelovati prvič po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022.

Žirijo je imenoval upravni odbor beneškega bienala na predlog kuratorke letošnjega bienala Koyo Kouoh, je objavljeno na spletni strani bienala. Mednarodna žirija podeli zlatega leva za najboljši nacionalni paviljon in zlatega leva za najboljšega udeleženca letošnje razstave z naslovom In Minor Keys (V molovskih tonskih načinih) ter srebrnega leva za obetavnega mladega udeleženca razstave. Žirija lahko dodatno podeli še eno posebno omembo za nacionalni paviljon ter največ dve posebni omembi sodelujočim na razstavi. Podelitev nagrad bo 9. maja, ko bo bienale odprl vrata za širšo javnost. Ena najpomembnejših mednarodnih razstav sodobne umetnosti bo na ogled do 22. novembra.

Solange Oliveira Farkas je ustanoviteljica in umetniška direktorica združenja Associacao Cultural Videobrasil. Kot umetniška direktorica je vodila bienale Videobrasil (1983-2024), delovala je tudi kot direktorica in glavna kuratorka Muzeja moderne umetnosti v brazilski Bahii (2007-2010). Njena kuratorska kariera sega do pomembnih mednarodnih dogodkov, med katerimi so FUSO (Portugalska), Dak’Art (Senegal), Mednarodni video festival v Džakarti (Indonezija) in bienale v mestu Sardža (ZAE).

Zoe Butt je kuratorka in pisateljica, ki se ukvarja s kritično mislečimi umetniškimi skupnostmi ter spodbuja dialog med kulturami v globalizirajočih se državah Juga. Leta 2022 je ustanovila in-tangible institute, kuratorsko platformo, ki razvija infrastrukturo za umetnost v jugovzhodni Aziji, prilagojeno lokalnim potrebam. Leta 2025 je bila imenovana za umetniško direktorico deCentrala, prihajajočega socialnega podjetja na področju umetnosti, ki bo svoja vrata odprlo na Tajskem leta 2027.

Elvira Dyangani Ose je umetniška direktorica 2. bienala javne umetnosti v Abu Dhabiju 2026-2027. Od leta 2021 do 2026 je bila direktorica MACBA v Barceloni. Pred tem je bila direktorica in glavna kuratorka galerije The Showroom v Londonu. Delovala je kot kuratorka 8. mednarodnega bienala sodobne umetnosti v Göteborgu, višja kuratorka pri Creative Time in kuratorka za mednarodno umetnost v galeriji Tate Modern.

Marta Kuzma je profesorica umetnosti na Yale School of Art, kjer je v letih 2016-2021 opravljala funkcijo dekanje – kot prva ženska, ki je bila v 150-letni zgodovini te ustanove imenovana na vodilni položaj. Bila je umetniška direktorica in glavna kuratorka Faktura 10 (Ribbon International) po vsej Ukrajini (2025), članica kuratorske ekipe documente 13 in sokuratorka Manifesta 5 v San Sebastianu; rektorica Kraljevega inštituta za umetnost v Stockholmu, direktorica Urada za sodobno umetnost (OCA) na Norveškem in ustanovna direktorica Sorosovega centra za sodobno umetnost v Kijevu.

Giovanna Zapperi je redna profesorica za zgodovino sodobne umetnosti na Univerzi v Ženevi. Njeno raziskovalno delo se osredotoča zlasti na feministične epistemologije in prakse v likovni umetnosti ter na odnos med spolom, telesom in vizualno kulturo v modernizmu. Kot umetnostna zgodovinarka in kritičarka je objavila številne eseje v mednarodnih revijah in razstavnih katalogih. Je avtorica knjige L’artiste est une femme. La modernite de Marcel Duchamp (Pariz, PUF, 2012). Poleg tega je za svoje raziskave prejela več nagrad.

Slovenija se bo na 61. umetnostnem bienalu v Benetkah predstavila s projektom Zvočna sled nevidne hiše, ki ga je kurirala Nataša Petrešin-Bachelez, pripravila pa skupina Nonument Group. Projekt, ki bo postavljen v prostorih Arsenala, preoblikuje pozabljeno arhitekturno sled v odmeven prostor poslušanja, refleksije in ponovnega premisleka zgodovine. Odprtje slovenskega paviljona bo 6. maja.