Po oceni ministrstva v času uvajanja novih učnih načrtov dovolj sredstev za šolske sklade
Po ocenah šolskega ministrstva predvidena sredstva v času uvajanja novih učnih načrtov zagotavljajo stabilno delovanje šolskih skladov. Tudi na opozorila iz vrst založnikov, da bo za učence 4. razredov, ki bodo imeli po novem brezplačna gradiva, na voljo manj sredstev od sedanjega prispevka staršev, odgovarjajo, da ta obseg sredstev zadošča.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so v odzivu za STA izpostavili, da novi pravilnik o učbeniškem skladu prvič izrecno širi javno financiranje učnih gradiv, ki je zdaj v veljavi za učence 1., 2. in 3. razreda, tudi na učence 4. razreda osnovne šole. To pomeni, da bodo v šolskem letu 2026/27 za te učence brezplačno zagotovljena tista učna gradiva, ki jih šola izbere v skladu s smernicami, so pojasnili.
V založbi Rokus Klett pa opozarjajo, da aprila objavljeni pravilnik ne prinaša dodatnih sredstev, temveč prerazporeditev znotraj sistema. Za učenca v 4. razredu je predvidenih 45 evrov, kar je manj od približno 60 evrov, kolikor danes za gradiva prispevajo starši, so opozorili. Ob tem imajo učenci v 4. razredu več predmetov, a na voljo manj sredstev, kar je po mnenju založbe očiten sistemski paradoks. Prepričani so namreč, da je ključno vprašanje, ali bo dovolj učnih gradiv, ne pa, ali so brezplačna.
Po oceni ministrstva tak obseg sredstev zadošča za financiranje gradiv, predvidenih po smernicah, tudi zato, ker so od 4. razreda dalje učbeniki praviloma osrednje učno gradivo, medtem ko imajo delovni učbeniki in delovni zvezki večjo vlogo predvsem v nižjih razredih in pri jezikih. “Zneski za 1., 2. in 3. razred so izračunani na podlagi smernic. Te v večini primerov omogočajo ali učbenik in delovni zvezek ali delovni učbenik,” so pojasnili.
Kot so poudarili, država sredstva za učna gradiva ne določa v ločenih proračunskih postavkah po posameznih razredih, ampak jih na ravni ministrstva zagotavlja skupno za sistem učbeniških skladov osnovnih šol. V minulem letu je bilo za učbeniške sklade osnovnih šol na državni ravni namenjenih nekaj več kot 5,4 milijona evrov, pri čemer ta sredstva niso bila posebej razdeljena na prvo triado ali posebej na 4. razred, so pojasnili. Zato po njihovih navedbah tudi ni mogoče govoriti o vnaprej določeni samostojni vsoti samo za prvo triado ali samo za 4. razred.
Končni strošek financiranja gradiv za posamezen razred je na ravni države odvisen predvsem od dejanskega števila učencev v tem razredu in od letno določene vrednosti točke; za 4. razred novi pravilnik določa 7,50 točke na učenca, kar je ob vrednosti točke šest evrov pomenilo 45 evrov na učenca, so pojasnili.
Kot so poudarili, je namen nove ureditve vzpostaviti bolj transparenten in metodološko dosleden sistem financiranja, zmanjšati stroškovne razlike med šolami ter okrepiti cenovno dostopnost in enake pogoje za izobraževanje. “Opozorila založnikov o razkoraku med vrednostjo fonda in sredstvi za njegovo obnovo jemljemo resno, vendar gre pri navedbah o približno 14 milijonih evrov za gradiva in okoli devetih milijonih evrov razpoložljivih sredstev za ocene založnikov; ministrstvo bo učinke novega sistema spremljalo na podlagi dejanskih podatkov o porabi, obnovi fonda in delovanju učbeniških skladov,” so zapisali.
Ker se vrednost točke določa vsako leto posebej, bo mogoče o morebitnih nadaljnjih prilagoditvah ali povečanju sredstev odločati na podlagi spremljanja učinkov v praksi in letnega financiranja, so za STA še dodali z ministrstva. Ne glede na navedbe založnikov ministrstvo ocenjuje, da predvidena sredstva v času uvajanja novih učnih načrtov zagotavljajo stabilno delovanje šolskih skladov.
