Korupcija z občine Izola romala v Državni zbor RS

Prirejena dražba v Izoli in afera »županov oljčnik« sta pokazala, da naš zakonodajni okvir ni predvidel učinkovite zaščite v primeru korupcije vodilnih občinskih funkcionarjev. Že septembra 2019 je Komisija za preprečevanje korupcije seznanila Državni zbor RS z neobstojem zakonskih rešitev za sankcioniranje koruptivnih in drugih nezakonitih ravnanj v primeru, ko so storilci nosilci županske (in ostalih) funkcij, ter predlagala naj zakonodajalec najde ustrezno zakonsko rešitev. Dosedanja zakonodajna rešitev je preveč optimistično predvidevala, da bo funkcionar, ko nekaj zagreši, sam odstopil in tako omogočil neodvisno vodenje ustreznih pravnih postopkov.

 

 

Najnovejši primer prirejene dražbe se je pripetil oktobra 2019 v Izoli, ko je občina pod ceno in na sporen način prodala zazidalno zemljišče ruskemu podjetniku B. Kopilevichu. Ko se je pojavil dokaz o tem, da je bilo besedilo podpisane kupoprodajne pogodbe ponarejeno – razlikovalo se je od tistega, ki ga je odobril občinski svet – se je občinsko vodstvo z županom Danilom Markočičem na čelu sprenevedalo, da je sklenjeni posel veljaven, čeprav je po 29. členu ZSPDSLS-1 pogodba nična in bo občina morala zahtevati vračilo zemljišča.

Ta primer jasno kaže, da od storilca ne gre pričakovati, da se bo sam kaznoval in razveljavil svoje nezakonito ravnanje. Prav zaradi tega je na klop poslancev državnega zbora prispela pobuda, naj za takšne primere poiščejo zakonito rešitev, ki bo predvidela razrešitev župana in vrnitev protipravno odtujenega zemljišča občini. Z dogajanjem v Izoli se bodo torej poleg Komisije za preprečevanje korupcije in specializiranega državnega tožilstva, ki že aktivno delata na primeru, v kratkem ukvarjali tudi poslanci državnega zbora.

Okvir: 29. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti

»29. člen 

“(5) Ne glede na prejšnji odstavek je organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, za pravne posle ravnanja, pri katerih izhodiščna, izklicna ali pogodbena vrednost presega 500.000 eurov, dolžan pred javno objavo izvedbe postopka ravnanja pridobiti predhodno pisno soglasje sveta samoupravne lokalne skupnosti k osnutku besedila pravnega posla. Pravni posli nad 500.000 eurov, ki so sklenjeni brez predhodnega soglasja sveta samoupravne lokalne skupnosti, so nični.” «.

Uredništvo Megafon.si

Back to top button