HeadlineAktualnoLokalnoPišemo

Grafični prikaz delovanja Koprske gradbene hobotnice v primeru Solis

V pretekli številki smo načeli odmeven primer gradbene hobotnice v Kopru, ki je pod taktirko nekdanjega župana Borisa Popovića v podjetju Grafist koncentrirala vso za gradnjo stanovanj primerno zemljo ter onemogočila konkurenci gradnjo in prodajo stanovanj v Kopru. Na račun tega v Kopru še danes plačujejo 30 % več pri nakupu stanovanj, kot bi plačevali, če hobotnice ne bi bilo.

 

Grafični prikaz nezakonitih poslov v primeru Solis.
Foto: Uredništvo Megafon.si

Kot smo torej že razkrili, sta bila ves čas izvajanja nečednega načrta za njegov uspeh ključna člena nekdanji koprski župan Boris Popović in njegov privilegirani lokalni gradbinec, podjetje Grafist. Združila sta moči ter v Kopru blokirala in onemogočila vso Grafistovo konkurenco pri gradnji stanovanj. Kot da to ni bilo dovolj, je z namenom, da onemogoči normalizacijo razmer v primeru Popovićevega poraza na županskih volitvah, dal vsa za gradnjo stanovanj primerna občinska zemljišča v Kopru prenesla v last Grafista ter onemogočiti gradnjo na tistih zemljiščih, ki še niso bila v Grafistovih rokah. Govorimo o Popovićevi blokadi gradnje na zemljišču po tem, ko je drugo podjetje izrazilo interes po nakupu zemljišča ob Beblerjevi ulici. Danes je zemljišče v lasti Grafista in blokade gradnje ni več. Koprska gradbena hobotnica s Popovićem na čelu je načrt uresničila. Zemljišča so pristala v Grafistovih rokah, vsa konkurenca je bila onemogočena in cene stanovanj so poletele v nebo – tudi prek 5.000 EUR za kvadratni meter.

V tej in naslednjih številkah se bomo posvetili nadaljevanju zgodbe. Če se ne pojavijo dokazi o dodatnih primerih, se bomo v naslednjih številkah posvetili predvsem primerom Solis, Levji grad, Libertas, zemljišča na Beblerjevi ter stavbna pravica v Marini Koper.

Današnji članek posvečamo primeru Solis – 60 milijonov EUR vrednemu občinskemu projektu, ki ga je nato ugrabila gradbena hobotnica pod vodstvom nekdanjega župana Popovića in njegovega hišnega gradbinca Grafista ter si tudi tam uspela odrezati večmilijonski kos pogače.

Kako se je koprska gradbena hobotnica vrinila v Solis?

V primeru Solisa je gradbena hobotnica – ne prvič – imela tudi pomoč skupine Primorje d. d. (Primorje gradbeništvo, Stavbenik in ostala podjetja iz skupine), ki je večkrat pomagala pri realizaciji nezakonitih naklepov Popovića in pajdašev v Kopru. Ključni mož Primorja za realizacijo načrtov Popovićeve gradbene hobotnice, ki je podpisal številne za hobotnico pomembne dokumente, je danes zaposlen na Grafistu. To je nekdanji direktor Stavbenika in pooblaščena oseba za izvajanje koncesije med občino Koper in Primorjem, Mitja Petrič.

Sprva je bil Solis – pred več kot 15 leti – zastavljen kot projekt izgradnje poslovno-administrativnega središča, vrednost projekta je po takratnih ocenah znašala približno 60 milijonov EUR. V ta namen je občina družbi Primorje podelila koncesijo za izgradnjo upravno-poslovnega središča, ki naj bi bilo dokončano v treh letih, torej do leta 2011.

Občina je 54 strani obsežno koncesijsko pogodbo s Primorjem podpisala 26. marca 2008. S to pogodbo je družba Primorje pridobila pravico gradnje na občinskem zemljišču ob dvorani Bonifika. Tej pogodbi so pozneje kar pet krat dodali različne anekse po principu: aneks na aneks na aneks …

Tri leta pozneje, torej sredi gradnje, se je Popović odločil tudi v primer Solis poseči s svojo gradbeno hobotnico. Tudi Solis je želel, tako kot vsa preostala gradbena zemljišča v Kopru, spraviti v last Grafista. Primer Solis se je od drugih primerov razlikoval po tem, da je bil kompleks že sredi gradnje, ko se je odločil s hobotnico poseči vanj.

Šlo je za zanimiv projekt na atraktivni lokaciji v Kopru (tik ob morju). Občina je bila lastnik zemljišča. Da bi Grafist lahko razpolagal s Solisom, je moral prej pridobiti v last (kupiti) zemljišče od občine. V primeru prodaje občinskega zemljišča prek javne dražbe, kot to nalaga zakon, bi se pojavilo mnogo zainteresiranih kupcev – posebej upoštevajoč veljavni PUP, ki je dovoljeval spremembo gradnje v stanovanjsko. Prodaja občinskega zemljišča Grafistu preko dražbe torej ni prišla v poštev, zato so se pri gradbeni hobotnici domislili naslednjega: Občina bo del zemljišča Solis prodala Grafistu prek Primorja.

Nična prodaja

Pravniki Megafona so nam zagotovili, da je v skladu s točko 6.3 med MOK in Primorjem sklenjene koncesijske pogodbe (za Solis) omenjena koncesijska pogodba prenehala veljati z dnem pričetka stečajnega postopka družbe Primorje d. d., torej 22. 6. 2012. Hkrati s prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe so prenehali veljati tudi vsi aneksi k tej pogodbi – bilo jih je vsaj pet. Pravno-formalno je prodaja zemljišča Primorju (in nato Grafistu) nična od dneva uvedbe stečajnega postopka družbe Primorje – torej od 22. 6. 2012. Tudi če bi Grafist trdil, da Aneks 5 predstavlja ločeno pogodbeno razmerje od koncesijskega, je pogodba o prodaji zemljišča Primorju oziroma Grafistu nična, saj je v nasprotju z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1). Kljub temu da je prodajna cena krepko presegala 20.000 EUR, javne dražbe namreč ni bilo.

Kako?

Da bi se izognili prodaji preko javne dražbe, so kupoprodajno pogodbo za Primorju prodana občinska zemljišča Solis prikazali kot aneks h koncesijski pogodbi (Aneks 5) – kljub temu, da sta prodaja občinskega zemljišča in koncesijska pogodba dve popolnoma ločeni zadevi.

Brez javnega razpisa ali dražbe je Mestna občina Koper dne 22. 6. 2011 z Aneksom številka 5 prodala zemljišče Primorju. Namesto da bi v skladu z zakonom razpisala javno dražbe za izbiro najboljšega ponudnika za nakup tega zemljišča, je občina pod Popovićevim vodstvom preprosto sklenila neposredno pogodbo s Primorjem in jo zamaskirala kot Aneks 5 h koncesijski pogodbi. Še istega dne, torej 22. 6. 2011, je Primorje dotično zemljišče prodalo Grafistu in s tem je bila ta faza prevare dokončno realizirana. Nato je bilo treba poskrbeti za zaščito. Da bi se izognili razkritju te prodaje, se Primorje v Zemljiško knjigo ni vpisalo kot lastnik, temveč je to storil Grafist – dejanski in končni kupec zemljišča. S tem manevrom so zavedli celotno javnost in povlekli za nos vse, ki so poskušali priti do kupoprodajne pogodbe med občino Koper in Grafistom – do pogodbe, za katero je občina Koper ves čas zagotavljala, da ne obstaja in tako pomagala varovati skrivnost o prevari, ki jo je za časa županovanja Borisa Popovića izpeljala skupaj s Primorjem.

Šele pred tremi tedni smo pri Megafonu po več mesecih vztrajanja in angažmaju več pravnih strokovnjakov uspeli pridobiti dokumentacijo, iz katere je razvidno bistvo obstoja slavnega Aneksa 5 o protipravni prodaji zemljišča Primorju oziroma Grafistu. Naj poudarimo, da so še več milijonov evrov vredno občinsko nepremičnino s pomočjo Primorja kot vmesnega člena prodali zasebnemu podjetju brez javnega razpisa – in to podjetju, v katerem več kot očitno soodloča ali je takrat soodločal Boris Popović. V primeru Solis je to predstavljalo zgolj vrh ledene gore.

Kako brez denarja plačati 12.000.000 EUR kupnine?

Grafist bi za zemljišče in del objekta na njem moral odšteti približno 12 milijonov EUR, kolikor so znašali stroški izgradnje objekta. Seveda ne Boris Popović ne podjetje Grafist takrat nista imela 12 milijonov EUR. Uradni lastnik Grafista je medijem večkrat pojasnil, da ima podjetje za potrebe financiranja nakupov »skritega partnerja iz tujine«. Prav tako naj bi imel »v povezavi s Solisom turističnega partnerja. Kdo pa to je, bo pokazal čas«.

Kako torej plačati 12 milijonov EUR, ko nimaš denarja?

V poslovnih knjigah Grafista in Primorja se je pojavila terjatev Grafista do Primorja z zneskom okoli 6 milijonov EUR (morda je samo naključje, da ta znesek predstavlja približno 10 % celotne vrednosti projekta Solis). Grafist naj bi v preteklosti za Primorje opravil ravno za toliko denarja raznih storitev. Upoštevajoč dokument, ki sta ga podpisali Mestna občina Koper in družba Primorje d. d., ki je v stečaju, ugotovimo, da je strokovna skupina (po izvedenskem poročilu specializiranega podjetja NEBRA d. o. o.) ugotovila razhajanje med gradbeno knjigo in situacijo na projektu Solis v znesku 3.234.742,59 EUR od skupnega zneska vseh gradbenih del približno 24 milijonov EUR. Stečajni upravitelj je torej ugotovil za preko tri milijone fiktivnih terjatev iz naslova gradbenih del, vendar poročilo ne navaja, kdo je izdal te fiktivne račune.

Omenjenih 6 milijonov Grafistovih terjatev do Primorja je bilo predvidenih za kompenzacijo. Kaj pa preostalih 6 milijonov EUR, potrebnih za »nakup«? Grafist se je Primorju obvezal, da bo v prihodnje za Primorje opravil za dodatnih 6 milijonov EUR gradbenih del – v pogodbi teh bodočih del niso natančno opredelili. Sklepamo lahko, da bi lahko bila predmet te pogodbe izgradnja spremljevalne komunalne infrastrukture v neposredni okolici Solisa – saj je občina opravlja kvalitativni in kvantitativni nadzor pri gradnji te infrastrukture, iz česar izhaja, da je bila izvršitev plačila druge polovice kupnine pod kontrolo Mestne občine Koper oziroma takratnega župana Borisa Popovića.

Sam datum kupoprodaje, 22. 6. 2011, je dodatno zanimiv tudi zato, ker je Primorje končalo v stečaju točno 365 dni pozneje – 21. 6. 2012. Kljub temu prodaja dela Solisa, ki ga je Primorje prodalo Grafistu, ni bila del spornih terjatev v stečajnem postopku, čeprav bi po naši zakonodaji morale biti sporne vse terjatve, ki so nastale do eno leto pred stečajem. Vse ostale terjatve iz tega obdobja so bile kategorizirane kot sporne, le preprodaja objekta Solis Grafistu ni bila. Kako je to mogoče?

Odgovor se nahaja v dokumentu »Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij«, podpisan med MOK in Primorjem v stečaju (podpisan dne 22. 02. 2013).

Zakaj sta občina in Primorje podpisala sporazum med stečajnim postopkom?

S podpisom omenjenega sporazuma se je Popović vsaj začasno zavaroval pred tem, da bi Solis postal predmet javnih razpisov med stečajnim postopkom Primorja (to pa bi lahko javnosti in organom pregona razkrilo nečedne posle v zvezi s prodajo občinskega dela Solisa Grafistu). Če tega sporazuma ne bi bilo, bi usposobljeni cenilci izvršili vrednotenje opravljenih del in lahko bi se zgodilo, da bi bila Grafistova dela ocenjena kot manj vredna od zneska 6 milijonov EUR, kolikor je tik pred stečajem sam Stavbenik priznal Grafistu. Tak sporazum nikakor ni v skladu z uveljavljeno prakso zaključevanja koncesijskih razmerij v primeru stečaja. Praviloma se urejanje teh razmerij v stečaju prepusti sodišču. Očitno si je v obravnavanem primeru takratni župan Popović želel urejanja razmerij z dvostranskim sporazumom in nikakor preko sodišča, ki bi ugotavljalo tudi veljavnost petih aneksov ter Grafistovega pridobivanja lastništva nad Solisom na osnovi nakupa od Primorja preko Aneksa 5 h koncesijski pogodbi.

Ali je Solis res najšibkejša točka Popovićeve gradbene hobotnice?

Primer Solis po do sedaj zbranih podatkih predstavlja najšibkejšo točko koprske gradbene hobotnice. Da je šlo za nezakonito prodajo občinske nepremičnine (ki v naravi predstavlja zemljišče in del objekta Solis) med poznavalci ni nikakršnega dvoma – to pa ima za posledico ničnost pravnega posla same kupoprodaje. Na podlagi te nične pogodbe je Grafist že prevzel del objekta in podpisal predpogodbe za prodajo stanovanj in od bodočih kupcev že prejel del kupnine. V kolikor se ne pojavijo nova dejstva, ki bi ovrgla naše nesporne ugotovitve, se v tej zadevi obetajo novi kazenski postopki. Sporna prodaja je bila resda izvedena leta 2012, vendar bo pregon ob tem storjenih dejanj zastaral šele leta 2032. To pa povzroča mnoge sive lase vodji in akterjem koprske gradbene hobotnice.

Kaj so ta čas počeli občinski nadzorniki?

Ob tem se samo od sebe ponuja vprašanje, kaj je ves ta čas počel takratni nadzorni odbor Mestne občine Koper. Morda bo odgovore na to vprašanje razkrilo poročilo o nadzoru, ki ga v okviru svojih pooblastil pripravlja trenutna zasedba nadzornega odbora Mestne občine Koper že opravlja. Do takrat lahko zgolj upamo, da ne bodo tudi oni spregledali teh in ostalih kršitev, ki so Grafistu omogočile milijonske koristi.

Tudi v naslednjih številkah se bomo posvečali prepovedanim in drugim spornim ravnanjem koprske gradbene hobotnice z nekdanjim županom Popovićem na čelu, ki še danes kupcem stanovanj v Kopru iz žepa iztisne dodatnih 30 % kupnine.

Primorje kot občasni člen gradbene hobotnice v Kopru?

Družba Primorje je večkrat pomagala koprski gradbeni hobotnici pri njenih nečednih poslih. Na koprskem sodišču teče postopek zoper Borisa Popovića in soobtožene zaradi prodaje občinske nepremičnine (nekdanje skladišče soli Libertas) Grafistu. Vzporedno teče tudi sojenje zaradi organiziranja nezakonite javne dražbe. Po navedbah tožilstva v tem procesu naj bi Grafist dela opravil še preden je župan Boris Popović objavil javni poziv za izbiro najugodnejšega ponudnika, na poziv pa se je odzvalo podjetje Primorje, ki je izvedbo del predalo Grafistu. Tako so poskusili prikriti dejstvo, da so bila opravljena s strani Grafista še pred objavo samega razpisa.

UR

Povezani Članki

Back to top button