Schmidtova predhodnika za temeljno preoblikovanje politike do BiH

Nekdanja visoka predstavnika v prispevku za nemški časnik ocenjujeta, da nepričakovan odstop Schmidta s položaja odpira veliko več kot le vprašanje izbire njegovega naslednika. “Evropo sili, da se sooči z neprijetno geopolitično realnostjo: Trideset let po daytonskem mirovnem sporazumu je BiH še vedno ujetnica političnega limba – formalno suverena, dejansko pa še vedno pod mednarodnim nadzorom,” menita Schmidtova predhodnika.

Spomnila sta, da je bila institucija visokega predstavnika vzpostavljena kot ad-hoc organ po koncu vojne v BiH in je v veliki meri prispevala k povojni obnovi države, nato pa je ta začasni mehanizem prerasel v trajno stanje.

“Ta civilna institucija, ki je z leti izgubila vpliv in legitimnost, mnogim lokalnim politikom že nekaj časa služi kot grešni kozel ali kot rešilna bilka, s čimer jih razbremenjuje odgovornosti demokratičnih družb, da same najdejo trajne politične kompromise,” izpostavljata avtorja prispevka.

Po njuni oceni se bo z imenovanjem Schmidtovega naslednika v BiH nadaljeval obstoječi status quo. “Mednarodna skupnost – zlasti EU – se mora vprašati, ali ta korak dejansko spodbuja stabilnost in neodvisnost, ali pa zgolj ohranja nadzorovano stagnacijo,” sta zapisala in dodala, da BiH bolj kot novega visokega predstavnika potrebuje reforme za približevanje EU.

V luči tega Evropo pozivata k “strateškemu novemu začetku” v odnosu do BiH, ki da poleg odprave mednarodnega nadzora potrebuje predvsem reformo disfunkcionalnega sistema vladanja. Vendar pa to po njunih navedbah ne pomeni “radikalnega prestrukturiranja daytonskega sistema”, temveč “realne prilagoditve”.

“Učinkovitejše strukture odločanja, jasnejše odgovornosti in omejevanje nenehnih obstrukcij so že zdavnaj potrebne,” piše v članku, ki ga povzema N1 BiH.

Kot sta še zapisala Bildt in Petritsch, bi morala biti ukinitev urada visokega predstavnika za BiH (OHR) tesno povezana s procesom pristopanja k EU.

“Pogoje, ki jih Schmidt in predhodniki že leta neuspešno zahtevajo, kot je denimo ureditev državnega premoženja, bi lahko vključili v ustrezna poglavja pristopne pogodbe,” predlagata diplomata, ki menita, da BiH namesto novega visokega predstavnika potrebuje “verodostojno evropsko prihodnost”.

Schmidt je odhod s položaja potrdil pred približno dvema tednoma, svet za uresničevanje miru (PIC), ki bdi nad uresničevanjem daytonskega sporazuma in imenuje visokega predstavnika v BiH, pa naj bi kandidata za njegovega naslednika imenoval na seji v začetku junija.

Med možnimi kandidati se najpogosteje omenja Italijan Antonio Zanardi Landi, medtem ko so sarajevski mediji v petek poročali tudi o možnem kandidatu iz Slovenije, pravniku Romanu Završku, ki sta ga predlagali odvetniški zbornici obeh entitet BiH.