ZRS Koper ob dobrih rezultatih načrtuje vključitev v javni zdravstveni sistem

V Znanstveno-raziskovalnem središču Koper (ZRS) so lani dosegli izjemne rezultate, odločili pa so se tudi za dejaven vstop v zdravstvo. Vodstvo ZRS Koper tako načrtuje vključitev v javni zdravstveni sistem in širitev infrastrukture, so povedali ob današnji novinarski konferenci v Kopru.

Vodstvo zavoda je s pomočjo posojila kupilo 2500 kvadratnih metrov veliko stavbo na Pristaniški ulici v Kopru. V njej imajo že zdaj v najemu nekaj prostorov, do konca poletja pa bodo celoten objekt prenovili in ga v celoti predali namenu zavoda.

V novi stavbi domuje Inštitut za kineziološke raziskave, vodstvo pa tam načrtuje ureditev sodobnih ambulant, telovadnice in laboratorija. Ekipa strokovnjakov v teh prostorih načrtuje tudi nakup magneta, ki ga bodo raziskovalci uporabljali za pregled skeletno-mišičnega sistema, je za STA povedal direktor ZRS Koper Rado Pišot.

Vlada je zavodu lani izdala dovoljenje za širitev dejavnosti na področje medicine, tako da že izvaja nekatere zdravstvene storitve in uspešno sodeluje s Splošno bolnišnico Izola in Zdravstvenim domom Koper. Uporabniki storitve trenutno plačujejo sami, ZRS Koper pa jih namerava do leta 2027 vključiti v javno zdravstvo. Vodstvo trenutno čaka na sklenitev postopkov z ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

“V bistvu že vrsto let vodimo projekte, študijo dolgotrajnega ležanja kot popolne gibalne neaktivnosti razvijamo že 25 let. V vseh študijah smo bili večkrat zelo povezani z bolnišnicami in zdravstvenimi domovi ter s pacienti s poškodbami. Ta izjemno bogata znanja iz projektov smo želeli preko centra za prenos znanja prenesti v širše množice,” je za STA razloge za nov korak pojasnil Pišot.

Zavod trenutno ponuja skeletno-mišične priprave na operacije kolena, kolka in hrbtenice ter strokovno kineziološko obravnavo. Izvajajo tudi fizioterapevtske dejavnosti, plesno terapijo in prehransko svetovanje. Posebno pozornost namenjajo nevrodegenerativni rehabilitaciji, kjer skrbijo za bolnike s Parkinsonovo boleznijo in posameznike po možganski kapi.

“Najsodobnejšo diagnostiko želimo zagotoviti širšim množicam. Pred 20 leti smo to uporabljali samo za neke redke olimpijske kandidate, danes pa to opremo in znanje premoremo in res bi bila škoda, da to ostane nedostopno navadnim ljudem,” je dodal Pišot.

Načrtujejo tudi prenovo palače De Belli. Pravnomočno gradbeno dovoljenje za obnovo že imajo, trenutno pa čakajo, da jim država nakaže predvidena sredstva, ki jih kljub predhodnim dogovorom za zdaj še ni. Projekt je zato začasno prestavljen. Vodstvo obljublja, da bodo del prenovljenih prostorov v palači v prihodnosti namenili tudi občanom.

Finančna slika zavoda kaže strmo rast. Lani je imel osemmilijonski proračun, za letos pa pričakujejo proračun v višini 10 milijonov evrov. Hitro raste tudi število zaposlenih. Trenutno jih je 158, med njimi je 25 tujih strokovnjakov. Uspešno delujejo predvsem na mednarodnih projektih, kjer dosegajo bistveno boljše rezultate kot na domačih razpisih, so še povedali na novinarski konferenci.