Avtonomni prostori leto po rušitvi AT Rog

»Mineva leto dni od nasilne evikcije Avtonomne tovarne Rog. Izguba tega skvota je posameznikom in skupinam pomenila izgubo domovanja, prostora za ustvarjanje in delovanje, širše pa izgubo pomembnega stičišča za samoorganiziranje ljudi, razvijanje antiavtoritarne kritične misli in solidarnostne podpore,« so v javni izjavi v sredo zapisali deložirani Rogovci in Rogovke, ki so s tiskovno konferenco in popoldanskim protestom obeležili obletnico rušenja Avtonomne tovarne Rog.

Leto dni po deložaciji nekdanji uporabniki tovarne še zdaj niso dobili nazaj vseh stvari, ki naj bi jih MOL »samo pospravila na varno«, prav tako pa ni jasno, kaj točno se bo v prenovljenem Centru Rog, ki bo po novem stal na tej lokaciji, v prihodnje dogajalo. Upravljanje naj bi padlo v roke Renate Zamida, nekdanje direktorice JAK, ki ji je MOL priznal simpatije že, ko ji je predal vodenje kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025. Jasno je le, da so se morali prejšnji uporabniki znajti po svoje. Nekaj jih je našlo prostore na AKC Metelkova (denimo Zmešani terapevtski zbor Ruđerja Boškovića), spet drugi kot je kolektiv Second home, so nove prostore poiskali drugje. MOL jim pomoči pri iskanju novega prostora, v sklopu katerega bi lahko še naprej pomagali beguncem pri integraciji in učenju slovenščine, ni naklonilo. Bežno je omenjalo prostore za obvoznico, do katere pa begunci skorajda ne bi mogli dostopati. Mimogrede naj omenimo, da MOL prave strategije za integracijo beguncev pravzaprav nima.

Po svoje so se morali znajti tudi skejtarji, ki so z AT Rog izgubili na roke narejen največji skejt park v Sloveniji, enako je bilo s cirkusanti, da o eni boljših koncertnih dvoran sploh ne izgubljamo besed. MOL se je pač odločil za gentrifikacijo, čeprav mu ravno neodvisna kultura močno pomaga pri pridobivanju turistov, katerim se mesto prilagaja že vsaj od začetka županovanja Zorana Jankovića. Metelkova je že nekaj časa na TripAdvisorju navedena med najboljšimi petnajst doživetji v Ljubljani. Vodenje ljubljanske institucionalne kulture pa medtem, tudi po Cukrarni sodeč, postaja vse bolj enolično in brez prave ambicije. Pomanjkanje avtonomnih prostorov, kjer se avantgardna kultura najbolj rojeva, je pri tem ključnega pomena. Tudi zato je bil sredin protest sklican pod imenom Proti socialnemu čiščenju mesta.

»V Ljubljani, kjer se večinoma gradijo le še luksuzna stanovanjska poslopja in so napadi na zelenice ter preostale javne prostore vse pogostejši, je Avtonomna tovarna Rog predstavljala enega zadnjih branikov kulture življenja, ki ni, ne more in tudi noče biti tržno blago. Mestna občina Ljubljana iz naših ulic izrinja vse, kar ni bleščeče, čisto in predvsem profitabilno, na mestih kulture in socialne politike pa postavlja prazne ‘kulturne’ objekte. Tovrstna politika prostor v mestu tako namenja vsemu, kar prinaša profit, prebivalke_ce, ki si ne morejo več privoščiti turističnih cen in visokih najemnin, pa brez slabe vesti odriva na obrobje,« so nekdanji uporabniki še zapisali v javnem pismu.

Na pot od četrti Tabor se je tako v sredo popoldne odpravilo okoli 400 ljudi, ki so kljub mrazu in megli ves čas vpili slogane kot so: »Na ruševinah kapitalizma bomo zgradili drugačen svet, boljši svet, brez avtoritet, nočemo životarit, hočemo živet!«, »Zoki spoki!« in »Ulice so naše!« ter še veliko drugih, saj je med slabima dvema urama protesta iz množice ves čas odmevalo.

Do Mestne hiše kordon policistov v polni bojni opremi miroljubnih protestnikov ni pustil. Posledično se je zgodil edini incident na protestu – eden od protestnikov je iz mize bližnje restavracije Sokol, za katero sicer ni bilo nikogar, zalučal stekleni pepelnik, tako da se je na kamnitih tleh razletel na kosce.

(Pre)številna podpora s strani PU Ljubljana je bila s strani protestnikov pospremljena s kar nekaj šale. Slišali smo lahko refren pesmi punkovske glasbene skupine Paraf: »Ni jedne nema bolje od naše policije.« Ob koncu je skupina protestnikov vedenje policajev označila z oceno osem. Od enega do drugega križišča so se namreč peljali z avtomobili, kar ni najbolj trajnostno. Policisti so na šalo hkrati odgovorili s popisovanjem udeležencev, tudi fotografov in novinarjev. Enega od njih je policajka, ki se ni predstavila, obdolžila, da je hodil po cestišču. Kljub temu, da dokazov za to ni imela, moški pa je v trenutku popisovanja stal na pločniku ob prehodu za pešce pred vhodom v kavarno SEM. Za prihodnje proteste vas obveščamo, da se postopek lahko začne šele, ko se vam policist predstavi, kot je zapisno v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije.

Celotno izjavo nekdanjih uporabnikov AT Rog za medije lahko preberete tu.

Pia Nikolič