Medi(n)teran: Pandišpanja
V tokratnem medi(n)teranu se bomo podali v kuhinjo, kjer bomo spoznali eno od pogosto spregledanih kulinaričnih dobrot. Pandišpanja je tradicionalna istrska sladica oziroma praznična pogača, ki je ime dobila iz italijanskega izraza pan di Spagna, kar bi pomenilo španski kruh. Začetki te vrste peciva segajo v čas Napoleona, na območje slovenske Istre pa naj bi se razširila iz hrvaškega dela Istre po 2. svetovni vojni.
Nekoč je bila pandišpanja zlasti sladica za posebne priložnosti, saj so jo pripravljali ob porokah in družinskih slavjih, ko je bilo potrebno na mizo postaviti nekaj slovesnega, a hkrati dostopnega. Ker je bila torta v današnjem pomenu besede nekoč redkost, je preprost biskvit, posut s sladkorjem v prahu, velikokrat predstavljal njeno skromnejšo predhodnico.
Njena posebnost je v enostavnem receptu in preprostih sestavinah – jajce, sladkor, moka, vanilijev sladkor, maslo ter limonina lupinica. Vse našteto je zmešamo v rahlo maso, pri čemer za zračnost poskrbi sneg iz beljakov, nakar jo spečemo do zlato rumene barve. Biskvit, ki ga dobimo, postane mehak in rahel, nežno sladkega okusa in prijetne, domače arome. Sladica je praviloma okrašena zgolj s sladkorjem v prahu, po želji pa jo lahko prerežemo in napolnimo z domačo kremo. Prav v tem se skriva njena prilagodljivost in raznolikost (recepti se razlikujejo od družine do družine), saj lahko iz preprostega peciva nastane bogatejša sladica, primerna tudi za praznični čas.
Danes pandišpanja ni zgolj sladica, marveč tudi spomin na čas, ko so gospodinje iz nekaj osnovnih sestavin ustvarile nekaj posebnega. Njena vrednost ni v razkošju, temveč v tradiciji, domačnosti in okusih, ki se v istrskih družinah prenašajo iz generacije v generacijo.
Andraž Velkavrh
