Evropa med Ukrajino in Gazo

V Kopru je bil minuli teden gost okrogle mize dr. Uroš Lipušček, ki je predstavil svoj pogled na vojno situacijo v Ukrajini ter Gazi. Kot je uvodoma povedal Lipušček vsi dogodki od vojn do odzivov nanje kažejo na to, da se pripravlja vojna večjih razsežnosti česar se družba ne zaveda dovolj. Po njegovo naj bi bil problem tudi v medijih, ki vedno bolj postajajo »propagandna trobila vlad.« Kar se tiče rusko-ukrajinske vojne, je Lipušček povedal, da so za razumevanje konflikta pomembni štirje elementi. Kot prvi element je navedel ruska naravna bogastva, drugi element je širjenje Nata, ki pa je tudi bistven. »Ko je razpadla Sovjetska zveza, je bilo pričakovati tudi razpad Nata, kar pa se ni zgodilo. Putin je še leta 2004 insistiral in prosil ZDA, da jih sprejmejo v neko partnerstvo v okviru EU in NATA. Problem je, da se je takrat v ZDA oblikovala doktrina, ki pravi, da ZDA ne bodo dovolile nobeni sili, da bo ogrozila ameriški strateški monopol v svetu. Čeprav so Rusi opozarjali, da varnost ene države ne sme iti na škodo druge države, se je NATO kljub temu širil, zaradi česar so imeli Rusi upravičeno bojazen, da NATO in ZDA nimata poštenih namenov. Z izgradnjo oporišč v neposredni bližini Rusije se je to izkazalo za točno.« Kot tretji element je Lipušček navedel državni udar v Ukrajini s strani ZDA in njihove obveščevalne službe, ki je rezultiral v odstavitvi legitimno izvoljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Takrat je imela Ukrajina v svoji ustavi člen, ki je določal nevtralnost države. Po odstavitvi Janukoviča je bil člen izbrisan, začele so se priprave na sprejem Ukrajine v NATO. »Takrat so se začele krepiti tudi skrajne nacionalistične sile, kot so bataljon Azov in podobno.” Prav to nas napelje na četrti element,  naraščanje nacionalizma znotraj Rusije. »Duma je pritiskala na Putina naj vendarle nekaj ukrene v Ukrajini in zaščiti rusko manjšino. Še pred napadom so namreč opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi poročali, da se pripravlja vojaška intervencija proti ruskemu prebivalstvu.«

Kar se tiče Izraelskega odziva na napad Hamasa pa je Lipušček poudaril dvoličnost odziva na izraelsko vodenje vojne. Če je Evropa ob ruskem napadu takoj pohitela s paketom sankcij, se pri izraelskem odzivu na Hamasov napad ne zgodi nič. »Čeprav je jasno, da to ni obrambna vojna ampak šolski primer Genocida.«

Jan Bednarik