V Muzeju narodne osvoboditve Maribor razstava o pomenu rapalske meje
V Muzeju narodne osvoboditve Maribor bodo popoldne odprli gostujočo razstavo Dekle, prepolovljeno z rapalsko mejo, ki predstavlja življenje Primorcev za rapalsko mejo in podobe rapalske meje. Ta je nastala v sklopu projekta Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine ter spomina oddelka za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete.
Avtorji razstave so Božo Repe, Peter Mikša, Matija Zorn, Bojan Balkovec, Božidar Flajšman, Manca Volk Bahun, Primož Gašperič, Rok Ciglič, Darja Kerec, Alenka Fikfak in Janez Grom.
Kraljevina SHS in Kraljevina Italija sta 12. novembra 1920 v italijanskem mestu Rapallo podpisali pogodbo, s katero je bila po prvi svetovni vojni določena meja med državama – t.i. rapalska meja. Razmejitvena črta je tekla po razvodju med črnomorskim in jadranskim povodjem, v severnem delu po visokogorju Julijskih Alp, v osrednjem delu po hribovju predalpskega sveta, v južnem delu pa po Dinarskem hribovju.
Natanko 289 kilometrov dolga mejna črta, ob kateri je zrasla obsežna obrambna infrastruktura, je ostro zarezala v slovenski etnični prostor. Z mejo je bila trajno zaznamovana podoba pokrajine in identiteta prebivalcev. Posledice oz. njihov “odtis” pa zaznamo še danes, so zapisali avtorji projekta.
Kot so dodali, je bila rapalska meja časovno gledano kratkotrajna politična meja, ki pa je zaradi narave okolja, po katerem je potekala, udeleženih držav ter prevlade družbene klime in upravno-političnih, vojaških, gospodarskih in kulturnih praks, silila v ostro zamejitev in razmejitev.
Razmejila je namreč ozemlje, ki je pred letom 1918 pripadalo enotni državi Avstro-Ogrski in razdelila pred tem več stoletij etnično homogen teritorij Slovencev. Kljub dogovoru o poteku meje sta obe strani začeli mejo utrjevati v pripravah na pričakovane prihodnje mejne spore.
Nova meja je neizogibno povzročila številne travme ter pretrgala tradicionalne vzorce migracij, kmetovanja, trgovine in drugega. Med lokalnim prebivalstvom se je občutek prizadetosti ohranil in se je od tedaj prenesel tudi na mlajše generacije ter v kolektivni spomin.
Raziskovalni projekt je kot prvi prispeval k preučitvi dejstev načrtovanja, oblikovanja in vzpostavitve nove rapalske meje, posledic njenega obstoja na vsakdanje življenje obmejnega prebivalstva, preučitvi načina zavarovanja in branjenja meje.
Čeprav je medvojna rapalska meja Slovence delila le dobrega četrt stoletja, pa ima posledice še danes, dobro stoletje po njeni postavitvi. V sklopu projekta so preučili zapuščino rapalske meje, zlasti njeno snovno kulturno dediščino, njeno vlogo kot tvorca regionalne pripadnosti, posledice meje v različnih sodobnih upravnih razdelitvah ter njene psihosocialne posledice na etnično in nazorsko usmeritev prebivalstva, pojasnjujejo avtorji projekta in razstave.
