Munch in Picasso prvič združena na razstavi v Malagi

V Picassovem muzeju v Malagi za oktober napovedujejo razstavo Munch – Picasso, ki bo prvič v dialog postavila dela norveškega umetnika Edvarda Muncha in v Malagi rojenega španskega umetnika Pabla Picassa. Združila bo približno 100 del in prikazala presenetljive vzporednice med umetnikoma, ki so ju oblikovala povsem različna kulturna okolja.

Na ogled bodo slike, risbe in grafike, pri čemer se po pisanju časopisa Art Daily kustosinja Paloma Alarco osredotoča predvsem na čustvene, psihološke in umetniške teme, ki so oba umetnika vedno znova vodile v podobna polja ustvarjanja. Skozi razstavo se bodo prepletali ljubezen in hrepenenje, bolezen in smrt, osamljenost in eksistencialna tesnoba. Oba umetnika sta svoje osebne izkušnje preobrazila v nov vizualni jezik, pri čemer čustva niso postala le predmet umetnosti, temveč ena od gonilnih sil njene preobrazbe. Osrednje mesto v tej zgodbi ima ženska figura. V delih obeh je ženski lik povezan s privlačnostjo, intimnostjo in poželenjem, včasih pa dela zaznamujejo psihološka napetost ter spreminjajoči se odnosi med umetnikom, modelom in opazovalcem. Med drugim bo na razstavi mogoče videti Munchovo sliko Umetnik in njegov model, nastalo med letoma 1919 in 1921, ter Picassovo delo Slikar in model iz leta 1963. Sliki, ki ju ločujejo več kot štiri desetletja, odražata različna pristopa k temi, ki je oba umetnika nenehno zaposlovala. Tako Munchu kot Picassu so kavarne, kabareti in boemska prizorišča sodobnega mestnega življenja služili kot laboratoriji za opazovanje človeškega vedenja. V tem okolju je vsak od njiju razvil nove načine upodabljanja sodobnega posameznika, osamljenega tudi v družbi ter razpetega med intimnostjo in odtujenostjo. Še ena tema, ki je zaposlovala oba umetnika, je bila telo. V delu razstave, ki bo posvečeni aktu, bo mogoče videti, kako sta oba kljubovala podedovanim konvencijam ter z uporabo deformacij, poenostavitvami in psihološko intenzivnostjo na novo premislila, kaj vse je mogoče izraziti skozi telo. Alarcó razstavo opisuje kot “imaginarno srečanje” umetnikov, ki sta pripadala različnima državama in generacijama ter se slikarstva lotevala na izrazito različne načine, a sta si delila tisto, kar sama imenuje obsedenost z “globokimi skrivnostmi življenja”. Razstava bo na ogled od 30. oktobra 2026 do 28. februarja 2027.