Mehko kuhan strip: Zora – Cristophe Blain, Joann Sfar, Lewis Trondheim (Graffit, Stripolis, 2023)

Kratek intervju o svežih stripovskih izdajah v slovenščini

Saga o ptičih, ki živijo v gradovih, med maščevalnimi zajci iz Kuženkunca in mrhovinarji, ki znajo iz telesa z enim gibom iztrgati del telesa, je dobila svoj prolog. Humoristična akcijska fantazijska pustolovščina v na novo prevedenem delu z naslovom Zora prikaže zgodbo o tem, kako je ptič nedefinirane vrste uspel prevzeti grad, ki ga iz prejšnjih delov poznamo kot zatočišče za pošasti z vseh vetrov. Najbolj pretepaško razgiban in dinamičen del do zdaj je tudi najbolj temačen in krvav, s pridihom zgodb o mušketirjih, kjer sta dobro in zlo v nenehni borbi za prevlado. O sveži izdaji smo spregovorili s prevajalcem Izarjem Lunačkom.

Kako bi v nekaj povedih opisal strip Zora?
Zora se dogaja par desetletij pred Poldnevom in je nekakšen Breaking Bad lika znanega kot Graščak. Ta je tu še idealističen mlad plemič, ki se iz drobnega očetovega gradiča poda v veliko mesto služit vplivnemu stricu. Skozi štiri poglavja knjige počasi spozna, kako težko je ohranjati viteške vrednote v sodobnem svetu, ki mu vladata moč in dobiček, ter se počasi razvije v ciničnega kapitalista, kakršnega poznamo iz Poldneva, gradič pa v razvejano graščino polno pošasti, ki je sagi dala ime.

Kako se Zora vklaplja v celotno sago o Graščini?
Aja, to sem po mojem nekako zgoraj povedal. Obstajajo pa poleg teh štirih poglavij še štiri, ki, upam, sčasoma tudi izidejo v mojem prevodu.

Kako to, da si spet prevajal sam, tokrat brez Ane Moder?
Ana je pri prevajanju Poldneva opazila, da je prevajanje stripa le bistveno drugačno od leposlovja in da ji gre prepočasi, medtem ko meni kar leti. Še vedno na projektu služi kot pregledovalec prevoda in svetovalka za morebitne jezikovne dileme.

Ali v Franciji še izhajajo novi deli Graščine?
Še, pred dvema letoma so po skoraj desetletju pavze zaradi Sfarjeve ekskurzije iz stripa v film spet pričeli izhajati kaki trije ali štirje na leto. Kot rečeno so poleg slovenskih prevodov zunaj v francoščini še štiri poglavja Zore, pet Poldneva, pet Somraka, cel kup Manjkajočih koščkov, štiri od katerih naj bi zbrali v naslednji slovenski izdaji, in, kar je novost, po dva dela novega segmenta sage, ki se dogajata 10 000 let prej, ko so svetu vladali le orki in vilinci, ter pripoveduje o nastanku govorečih živali, ki v Terra Amati prevladujejo danes (in jo riše Gregory Panaccione, eden od gostov na prihajajoči Tinti) ter 10 000 let pozneje, ko v svetu sploh ni nobene magije več in se z roboti pretepa nekakšen rdeč racman, očitno mešanec Rdečega Marvina in Herberta.

Je ta del najbolj krvav od vseh?
Ne, so pa tu mogoče smrti najbolj mrakobne, sploh v četrtem delu, ko se zaradi kapitalističnega izčrpavanja zruši Antipolis. Tudi seksa je tu še več kot v Somraku, tako da previdno z deco.

Je ta del najbolj dinamičen v smislu akcije?
To pa gotovo, in sicer po zaslugi Christopha Blaina, risarja, ki se kot prijatelj Sfarja in Trondheima upa dovolj poseči v njun scenarij, da bolj gibalne scene obogati s svojim izjemnim talentom za režijo akcije.

Ste z založbo namerno izbrali font, ki je primeren za dislektike?
Ne, a je res? Izbrali smo font, ki se je obenem fino vklapljal v risarski slog in bil dovolj ozek, da ob gostobesednosti izvirnika obdrži čitljivost tudi pri našem, od francoskega manjšem formatu.

Kam se obesijo sramne uši, če imajo ptiči perje?
Rekel bi na korenine vsakega peresa, če ne bi v nekaterih slikah dokaj razločno kazalo, da ima Hijacint očitno povrh perja še sramne dlake. Hecno, to biologijo bosta morala avtorja še razložiti, je pa res, da si jo različno interpretirajo tudi različni risarji, ki tudi goli Zakutu, denimo, nekateri narišejo prsne bradavice in nekateri ne. Alfred, ki je predlani risal ob godbi Počenih škafov, na primer jih.

Kakšne vrste ptič je mladi grof?
O tem tečejo silne debate med oboževalci, sploh ker ima pri različnih risarjih tako različno dolg kljun. V Poldnevu ima, mogoče zaradi starosti, daljšega, tako da bi bil lahko skoraj kak kormoran, če ga ne bi Boulet, ki je vmes prevzel risanje od Trondheima, risal spet krajšega, po Blainovem zgledu, bolj podobnega nekakšni sovi. Nekateri so omenjali, verjetno zaradi frizure, tudi pingvina, a mislim, da ima Hijacint le visoko čelo a la Sfarjevi avtoportreti – Sardinin Lukec, Izak Pirat in Marcel iz Vampirčka, ki vsi bazirajo na njegovi podobi.

Vezava: trda
Število strani: 198
Velikost: 26 cm

Pia Nikolič

Back to top button