V mariborski Operi Wagnerjev Tannhäuser
Opera SNG Maribor bo nocoj v Dvorani Ondine Otta Klasinc premierno uprizorila eno najpomembnejših del nemške operne romantike izpod peresa Richarda Wagnerja. Uprizoritev Tannhäuser, ki nastaja v koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem v Zagrebu, podpisuje belgijski režiser Frank Van Laecke, glasbeno vodstvo je v rokah Simona Krečiča.
Režiser Wagnerjevo pripoved o razpetosti med čutno in duhovno ljubeznijo postavlja v svet umetniškega ustvarjanja ter jo spreminja v zgodbo o skladatelju, ki vse življenje išče popolno umetniško delo, ob premieri sporočajo iz Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. Wagner (1813-1883) je opero Tannhäuser in pevsko tekmovanje na Wartburgu prvič predstavil 19. oktobra 1845 v Dresdnu. Delo, ki združuje srednjeveško legendo o vitezu in pesniku Tannhäuserju z zgodbo o pevskem tekmovanju na gradu Wartburg, je skladatelja zaposlovalo skoraj štiri desetletja. Prav Wagnerjevo nenehno iskanje popolnosti je postalo osrednje izhodišče režijskega koncepta Van Laeckeja, ki se v Maribor vrača po uspešnem sodelovanju pri operni uprizoritvi Hamleta. Tokrat se prvič srečuje z Wagnerjevim glasbenim svetom, v katerem je prepoznal izrazito osebno pripoved o umetnikovem ustvarjalnem nemiru, dvomih in prizadevanju, da bi presegel lastne meje. “Med pripravami sem odkril, da je Wagner skoraj vse življenje delal na operi Tannhäuser. Nenehno jo je popravljal in izpopolnjeval. Nikoli ni bil povsem zadovoljen in vedno si je želel ustvariti nekaj še boljšega. Iskal je popolno partituro. In prav to želim s svojo uprizoritvijo povedati občinstvu. V moji predstavi je Tannhäuser skladatelj. Morda je celo Wagner sam. Je umetnik, ki išče popolnost, popolno umetniško delo, popolno partituro,” pojasnjuje režiser. V njegovi interpretaciji se Tannhäuserjeva pot od Venerinega sveta čutnih užitkov do družbe, ki jo določajo stroga moralna pravila, preoblikuje v metaforo umetnikovega ustvarjalnega procesa. Vzponi in padci, trenutki navdiha, razočaranja in ponovnega iskanja postanejo postaje na poti do nedosegljivega ideala. “Če v življenju ali umetnosti iščeš popolnost in si prizadevaš ustvariti nekaj popolnega, je pot do tega zelo dolga in zahtevna. Včasih se moraš povzpeti na visoke vrhove, drugič padeš zelo globoko in se moraš znova pobrati ter nadaljevati vzpon. In prav to počne Tannhäuser. Vse življenje išče svojo pot, svojo smer. In ko končno spozna, da je dosegel popolnost, je to tudi trenutek njegove smrti,” dodaja Van Laecke. Naslovno vlogo poje Eric Laporte, vlogi Elisabeth sta zaupani sopranistkama Sabini Cvilak in Rebeki Lokar, Venera bo Jelena Kordić. Wolframa von Eschenbacha upodabljata Ljubomir Puškarić in Jaka Mihelač, deželnega grofa Hermanna pa Youngkug Jin. Nastopajo še Martin Sušnik kot Walther von der Vogelweide, Aljaž Žgavc kot Heinrich der Schreiber, Blaž Stajnko kot Biterolf, Peter Gojkošek kot Reinmar von Zweter in Terezija Potočnik Škofič kot pastir. Lucija Krašovec, Renata Krajnc, Monika Bezjak in Valentina Jerenec so štirje paži, nastopa Zbor Opere in Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko umetniškega direktorja mariborske Opere Simona Krečiča. Scenografijo in kostumografijo podpisuje Philippe Miesch, koreografijo Daan Wijnands, oblikovanje svetlobe pa Marc Heinz in Van Laecke. Zbor je pripravila Zsuzsa Budavari Novak, asistent režije je Tim Ribič, asistentka dirigenta Barbara Kajin, asistent scenografa Jože Šnuderl, asistentka koreografa Cleopatra Purice. To je šele druga uprizoritev katerekoli Wagnerejeve opere v SNG Maribor.
