Cigler Kralj prihodnost kmetijstva in prehrane vidi v povezavi tradicionalnega in novega

Prihodnost slovenskega kmetijstva in prehrane temelji na povezovanju tradicije, znanja in inovacij, poleg tega pa še na sodelovanju in odgovornem ravnanju s hrano, je ob svetovnem dnevu hrane poudaril kmetijski minister Janez Cigler Kralj. Med prioritetami ministrstva so ukrepi za krepitev samooskrbe in razvoj kratkih dobavnih verig.

Današnji svetovni dan hrane sicer pod nosilno temo Inovacije danes. Hrana za jutri. poudarja pomen inovacij za zagotavljanje zadostnih količin prehrane za vse. Digitalizacijo, tehnološki razvoj in prenos znanja tudi ministrstvo za kmetijstvo prepoznava kot pomembne vzvode za razvoj celotne agroživilske verige – od pridelave in predelave do skladiščenja, distribucije in porabe hrane. Pri tem je ključno povezovanje kmetij, živilskopredelovalnih podjetij, raziskovalnih ustanov in svetovalnih služb za hitrejši prenos znanja v prakso ter povečanje dodane vrednosti domačih proizvodov, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu. “Nove tehnologije, digitalna orodja in sodobni poslovni modeli lahko pomembno prispevajo k učinkovitejši pridelavi hrane, boljšemu prilagajanju podnebnim spremembam ter večji konkurenčnosti kmetij. Ob tem pa so enako pomembni sodelovanje med deležniki, povezovanje pridelovalcev in odgovoren odnos do hrane,” so pri tem citirali ministra Ciglerja Kralja. Ta poudarja, da digitalizacija sama po sebi ni cilj, temveč sredstvo, ki postavlja človeka v središče in s tem podpira večjo kakovost življenja na podeželju. Med osrednjimi prioritetami ministrstva so sicer, kot so nanizali, krepitev prehranske varnosti, povečanje samooskrbe s kakovostno slovensko hrano, razvoj kratkih dobavnih verig, spodbujanje povezovanja pridelovalcev ter več lokalno pridelane hrane v javnih zavodih. Pomemben del finančne podpore tem ciljem predstavlja strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027. Ta po pojasnilih ministrstva velik del sredstev namenja prav posodobitvi slovenskih kmetij, povečanju produktivnosti, tehnološkemu razvoju, digitalizaciji ter prilagajanju podnebnim spremembam. Cilj teh vlaganj je predvsem povečanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, zmanjšanje stroškov ter učinkovitejša in odpornejša pridelava hrane. Na ministrstvu kot pomemben del svojih prizadevanj izpostavljajo tudi preprečevanje izgub hrane in nastajanja odpadne hrane v celotni prehranski verigi. Pri tem so podčrtali, da hrana ni samoumevna dobrina, temveč rezultat znanja in dela kmetov, ribičev, ribogojcev, predelovalcev ter drugih deležnikov. Z odgovornim ravnanjem s hrano torej spoštujemo njihovo delo, ohranjamo naravne vire, zmanjšujemo obremenitve okolja in krepimo prehransko varnost. Tudi v luči teh ciljev je ministrstvo v začetku meseca v enomesečno javno obravnavo posredovalo osnutek predloga novele zakona o hrani. Ta po navedbah pristojnih prinaša izboljšave na področju shem kakovosti, označevanja živil, zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane ter javnega naročanja živil. Predlagane spremembe naj bi sledile tudi ciljem krepitve prehranske verige, večje prepoznavnosti kakovostnih slovenskih proizvodov, spodbujanja višjih standardov dobrobiti živali ter ustvarjanja boljših pogojev za vključevanje lokalno pridelane in sezonske hrane v javne zavode.