Ptice razkrile energijsko najvarčnejši način premikanja po Zemlji

Večletno spremljanje ptic in netopirjev je pokazalo, da je izkoriščanje zračnih tokov za letenje najbolj varčen način aktivnega premikanja po Zemlji. Doslej je veljalo, da je najbolj varčno plavanje. Odkritje, pri katerem so sodelovali tudi slovenski raziskovalci, izpostavlja pomen varovanja koridorjev za velike ptice, so sporočili iz DOPPS.

V znanstveni reviji Science je bila v četrtek objavljena obsežna raziskava spremljanja premikov ptic in netopirjev s pomočjo sledilnih naprav in radarskih podatkov. Raziskovalci so spremljali 850 osebkov različnih vrst, sodelovalo je 68 raziskovalcev z vsega sveta, Slovenija je sodelovala z obsežnim programom telemetričnega spremljanja ptic, ki ga izvaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Sedemnajstletno spremljanje ptic in netopirjev je razkrilo, da je izkoriščanje zračnih tokov za letenje daleč najbolj varčen način aktivnega premikanja po zemlji. Rezultati raziskave so ovrgli dosedanje prepričanje, da je najbolj varčno plavanje. To so sicer kazali rezultati preteklih podobnih raziskav, ki pa so bile za razliko od te izvedene v nadzorovanem okolju laboratorija, so v današnjem sporočilu zapisali v DOPPS. Sedem vrst jastrebov, vključenih v raziskavo, je skupaj v zraku preživelo 128.000 dni in preletelo več kot 4,3 milijona kilometrov. To jim uspe z izkoriščanjem dvigovanja zraka, ki nastane zaradi atmosferskih razmer in orografskih barier. Tako se lahko denimo velike ujede kljub svoji veliki teži na izjemne razdalje premikajo samo z jadranjem, a le po jasno začrtanih koridorjih, ki so sicer človeku nevidni. V DOPPS pravijo, da so lahko energijski stroški teh potovanj primerljivi s porabo energije med mirovanjem. “Danes lahko s pomočjo senzorjev in natančne obdelave podatkov merimo neverjetne podrobnosti, kot denimo kje in koliko časa ptica na svoji poti zamahuje s perutmi. Pri jastrebih lahko to znaša le en promil vsega časa, ki ga preživijo v zraku. To daje jasen odgovor, zakaj se te vrste na svojih preletih vedno pojavljajo na točno določenih mestih. Ne bodo se mogle prilagoditi letenju drugje, zato je naša odgovornost, da jim te koridorje dolgoročno pustimo varne,” je poudaril strokovni direktor DOPPS in soavtor raziskave Tomaž Mihelič. Sloveniji se je zaradi specifike orografije vzpostavil pomemben koridor za velike ujede. Jadransko morje na eni in Panonska nižina na drugi strani povzročata, da je za velike ujede edini možen prehod od Jadranskega morja do Alp preko dinarskih grebenov in hribovitega sveta, ki se vleče od Čičarije in Snežnika na jugu Slovenije do Julijskih Alp. Zaradi poteka grebenov je po navedbah DOPPS to edina pot tako v lepem vremenu, ko velike ujede za dvig najdejo pobočne termalne vzgornike, kot v slabem vremenu, ko lahko ujede drsijo ob dvigovanju vetra, ki zadane ob gorske masive. To je po Miheličevih besedah glavni razlog, da usmerjajo toliko pozornosti v varstvo tega koridorja. Nevarnosti na tem področju lahko namreč ogrozijo redke vrste ptic iz vse regije, ker nimajo alternativne poti. To je bil tudi glavni razlog, da se je Evropska komisija odločila sofinancirati projekt Life for lifelines, katerega cilj je ohraniti ravno ta koridor, pravi Mihelič.