Ob svetovnem dnevu hrane tudi poziv k vzpostavitvi bolj trajnostnega prehranskega sistema

Ob današnjem svetovnem dnevu hrane Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) poudarja pomen inovacij za zagotavljanje zadostnih količin prehrane za vse. Predstavniki civilne družbe medtem opozarjajo na nujnost vzpostavitve bolj trajnostnega prehranskega sistema in pozivajo k vključitvi ključnih deležnikov v pripravo nove kmetijske politike.

Ker številni konflikti, gospodarska nestabilnost in podnebni pretresi obremenjujejo svetovne agroživilske sisteme, zagotovitev dostopa do cenovno sprejemljive in hranljive prehrane za vse prebivalce predstavlja izziv. Čeprav svet proizvede dovolj hrane, 645 milijonov ljudi še vedno trpi zaradi lakote, 2,69 milijarde pa si ne more privoščiti zdrave prehrane, so opozorili pri FAO. “Naša prizadevanja za spodbujanje inovacij lahko zgradijo agroživilske sisteme, ki so bolj stabilni, vključujoči in odporni ter sposobni prehraniti ljudi, hkrati pa zaščititi vire, od katerih so odvisne prihodnje generacije,” so prepričani v organizaciji. V okoljski organizaciji Focus so ob svetovnem dnevu znova spomnili na nujnost vzpostavitve bolj trajnostnega prehranskega sistema, ki spoštuje okoljske omejitve, zagotavlja dostop do kakovostne hrane in omogoča pravičnejše odnose med pridelovalci, delavci, potrošniki in skupnostmi. Verjamejo, da rešitev ni le v tem, da se proizvede več hrane, ampak v odpornejših, pravičnejših in bolj vključujočih prehranskih sistemih, pri čemer imajo pomembno vlogo inovacije, vendar ne le tehnološke, ampak tudi družbene in skupnostne. V več nevladnih organizacijah so izpostavili, da se prav danes na ministrstvu za kmetijstvo začenja priprava kmetijskega dela načrta za nacionalna in regionalna partnerstva, ki bo določil, kako bo Slovenija v obdobju 2028-2034 porabila sredstva skupne kmetijske politike. “Kljub temu, da je naša prehranska varnost zaradi podnebnih sprememb in geopolitičnih šokov že ogrožena, k pripravi nove politike niso bili povabljeni nekateri ključni deležniki, med njimi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in delovna skupina Ekološko kmetijstvo in samooskrba mreže Plan B za Slovenijo,” so opozorili. Prehod v odpornejši prehranski sistem bo nujno pomenil tudi spremembo naših prehranskih navad, zato je ZPS pri tem nepogrešljiv sogovornik, so prepričani. “ZPS in mreža Plan B za Slovenijo sta bili predhodno tudi del samega procesa priprave in spremljanja skupne kmetijske politike. Zunaj procesa ostajajo tudi Zveza za živali, Zveza biodinamikov Slovenije in Focus,” so pojasnili. Je bila pa medtem v proces povabljena Umanotera. “Na prehranskem področju smo vse bolj odvisni od uvoza. Samooskrba z zelenjavo je bila leta 2025 le 32-odstotna, pri sadju 21-odstotna ter pri krompirju 34-odstotna – povsod nižja kot leto prej. Leta 2024 smo uvozili več kot 1,5 milijona ton hrane, na slovenskih njivah pa ne pridelamo dovolj, da bi prehranili slovensko prebivalstvo, saj namenjamo slabe tri četrtine njiv pridelavi krme za živali, namesto hrani za ljudi,” je opozoril Saša Kralj iz Umanotere. Predsednica ZPS Jasmina Bevc Bahar pa je spomnila, da hrana predstavlja enega večjih oz. marsikje največjih izdatkov slovenskih gospodinjstev. “Letošnja suša bo pritisk na družinske proračune še povečala. V raziskavi iz 2025 je tretjina vprašanih odgovorila, da se težko spoprijema s stroški hrane. Kar 60 odstotkov jih je menilo, da bi morale evropske kmetijske subvencije podpirati izključno pridelavo zdrave in trajnostne hrane. Potrošniki so bili torej jasni, kakšno kmetijsko politiko pričakujejo. Prav je, da so slišani in upoštevani, saj odpornejšega prehranskega sistema ne bo brez sprememb v tem, kaj kupujemo in jemo,” je poudarila. Da je hrana predragocena, da bi končala med odpadki, pa so pred svetovnim dnevom poudarili v trgovinski verigi Hofer. Ob tem so spomnili, da v okviru projekta Hrana na dobri poti presežke hrane iz vseh 93 trgovin namenjajo ljudem v stiski. Letos so tako vsak mesec v povprečju donirali okoli 160 ton hrane, ob tem pa z donacijo v višini več kot 33.000 evrov podprli humanitarne organizacije, ki skrbijo, da donirana hrana doseže pomoči potrebne.