Mladi v anketi o duševnem zdravju: Moramo igrati, da je vse v redu
Unicef Slovenija je v anketi U-Report mlade spraševal na temo duševnega zdravja. Po podatkih ankete mladi priznavajo, da se kdaj počutijo, kot da morajo igrati, da je vse v redu, čeprav v resnici ni tako. Anketa pa razkriva, da se za številnimi nasmehi skrivajo občutki, o katerih je težko govoriti, so sporočili iz Unicefa Slovenija.
Anketo so pripravili v Konzorciju za psihosocialno odpornost otrok in mladih, v katerem se povezujejo Unicef Slovenija, Lunina vila – inštitut za zaščito otrok, Izobraževalno-svetovalni center Šolska svetovalnica in Voluntariat – zavod za mednarodno prostovoljno delo.
Rezultati ankete opominjajo, da moramo ustvarjati varne prostore za pogovor, zmanjševati stigmo in predvsem poslušati, so ob evropskem tednu duševnega zdravja sporočili iz Unicefa Slovenija.
Kar 79 odstotkov mladih v anketi priznava, da se kdaj počutijo, da morajo igrati, da je vse v redu, čeprav v resnici ni tako. Ob tem ima 72 odstotkov mladih občutek, da imajo drugi boljše življenje. 38 odstotkov teh občutkov izvira iz družbenih omrežij, 46 odstotkov pa iz pogovorov z vrstniki.
“Podatek, da večina mladih čuti potrebo, da igra, da je vse v redu, jasno kaže na pomanjkanje varnih prostorov za iskren pogovor. V konzorciju zato vidimo svojo vlogo v povezovanju lokalnih mrež ter krepitvi mladinskih centrov, kjer z delavnicami in sodelovanjem z različnimi akterji ustvarjamo okolja, v katerih se mladi lahko odprejo in poiščejo podporo,” je pojasnila vodja mladinskih programov Zavoda Voluntariat Sara Turk.
Rezultati ankete so pokazali tudi globoko vrzel v razumevanju med generacijami. Le dva odstotka mladih meni, da jih odrasli zelo dobro razumejo. 48 odstotkov pa meni, da jih razumejo slabo ali sploh ne. Skoraj vsak četrti pa sploh ne želi, da bi odrasli vedeli, kako se počuti.
“Ob tem podatku se moramo resno zamisliti, zakaj je tako. Dejstvo, da je za več kot tretjino mladih izziv ubesediti, kako se počutijo, pa samo potrjuje potrebo po izvajanju projektov, kot je Kako se počutiš, s katerim jih v okviru konzorcija želimo za to opolnomočiti,” je navedel direktor zavoda Lunina vila Ambrož Homar.
Mladi pa priznavajo, da se ob iskanju pomoči soočajo z več ovirami. Najtežje, kar 22 odstotkov, jim je razložiti, kako se počutijo. Medtem ko jih 22 odstotkov pravi, da jim je težko prav vse, od priznanja, da niso v redu, do iskanja prave osebe za pogovor. Glavne ovire pri iskanju pomoči so strah pred reakcijo odraslih (15 odstotkov), želja po zasebnosti (18 odstotkov) ter sram (20 odstotkov) in nezaupanje (23 odstotkov).
Kar 37 odstotkov mladih pravi, da se nikoli ne bi obrnili na učitelje ali svetovalne delavce glede svojega duševnega zdravja. Kljub temu tukaj obstaja prostor za izboljšave, kar 60 odstotkov mladih bi se morda ali zagotovo udeležilo delavnic, kjer bi lahko o počutju govorili bolj sproščeno.
Kar 51 odstotkov mladih pa meni, da bi se morali starši nujno udeležiti predavanj o duševnem zdravju otrok.
“Podatek, da več kot polovica mladih vidi smisel v tem, da bi se starši izobraževali o duševnem zdravju, odpira pomembno vprašanje o vlogi odraslih v njihovem svetu. Mladi očitno pogrešajo več razumevanja in podpore, hkrati pa pogosto težko ubesedijo, kako se počutijo ali kdaj potrebujejo pomoč,” je povedala vodja izobraževanj pri Šolska svetovalnica Ana Krebs.
V anketi je sodelovalo 75 mladih iz Slovenije, med njimi je bilo 80 odstotkov žensk. Največ, kar 69 odstotkov jih je bilo starih med 15 in 19 let. Stopnja odzivnosti je bila 9-odstotna. Globalna platforma U-Report deluje v 105 državah, vključenih je že več kot 39 milijonov U-Reporterjev.
Unicef Slovenija je s podporo sredstev ministrstva za javno upravo oblikoval Konzorcij za psihosocialno odpornost otrok in mladih ter skupaj s partnerskimi organizacijami razvil model usklajenega, sistemskega odzivanja. V okviru projekta so bile vzpostavljene mreže lokalnih institucij, nevladnih organizacij, vrtcev in šol, ki omogočajo bolj povezano in usklajeno delovanje odraslih ob zaznavi otrokove stiske.
“Otroci in mladostniki, vključeni v aktivnosti konzorcija, pridobivajo znanja in veščine skozi delavnice v vrtcih in šolah, starši pa prejemajo informacije in podporo prek vzgojno-izobraževalnih zavodov. Organizacije, v katerih otroci in mladi preživljajo prosti čas, se v projekt vključujejo prek mladinskih centrov, kjer zanje potekajo posebej prilagojena izobraževanja,” je pojasnila vodja programa Kako se počutiš Maja Planinc.
