Mladi z razmislekom o preteklih dogodkih proti pozabi

Muzej narodne osvoboditve Maribor vabi na razstavo Proti pozabi – Za mir in solidarnost v Evropi, ki je nastala na osnovi razmislekov mladih iz več držav o težkih poglavjih zgodovine in spominjanju nanje. Tako odpira vprašanja zgodovinskega spomina oz. pomena ohranjanja pričevanj o preteklih zločinih.

“Posebna vrednost projekta je prav v tem, da te teme interpretirajo mladi, ki skozi lastno raziskovanje in ustvarjanje iščejo načine, kako razumeti preteklost in jo povezati s sedanjostjo. Hkrati spodbuja aktivacijo mladih, da postanejo ambasadorji proti pozabljanju in miru,” izpostavljajo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.

Po besedah direktorice Simone Tripkovič je v projektu sodelovalo več kot 170 mladih iz celotne Evrope. “Danes ne odpiramo le še ene zgodovinske razstave, danes odpiramo okno v svet, kot ga vidi generacija, ki ji pripada prihodnost, a se hkrati zaveda, da so njene korenine globoko prepletene s preteklostjo,” je povedala na današnjem odprtju razstave.

Mladi – v Sloveniji v organizaciji Muzeja narodne osvoboditve Maribor in Mladinskega sveta Slovenije – so na izmenjavah med drugim raziskovali genocid v Srebrenici in na Madžarskem, koncentracijsko taborišče Camp des Milles, Nürnberške procese, deportacije iz Poljske ter življenja upornikov. Svoja raziskovanja in razmisleke so oblikovali v podcaste ter jih povezali v razstavo, ki obiskovalcem ponuja vpogled v to, kako mladi danes razmišljajo o težkih poglavjih zgodovine in zakaj menijo, da je pomembno, da se teh dogodkov ne pozabi.

“V današnjem svetu, kjer konflikti in nepravičnost naraščajo, je razumevanje preteklosti bistveno za osmišljanje sedanjosti in prevzemanje odgovornosti za prihodnost,” je zapisal eden od udeležencev v projektu. “Spoznali smo, da je izobraževanje ključ do preprečevanja sovraštva in njegovih posledic,” je izpostavil drugi.

“V današnjem svetu, kjer smo priča vzponu desničarskega nacionalizma, je izjemno pomembno širiti sporočilo enakosti in enotnosti ter ustrezno predstavljati pretekle dogodke, vključno z grozodejstvi. Le tako lahko dosežemo prihodnost, v kateri bomo slavili vse, kar nas povezuje, hkrati pa sprejemali kulturno individualnost in dediščino,” je menil tretji.

Vodja projekta v mariborskem muzeju Uroš Dokl je za STA povedal, da mladih ni bilo težko pridobiti k sodelovanju. Kot je dejal, je med mlajšimi generacijami pogost občutek nemoči, tu pa so dobili priložnost izraziti svoja stališča. “Mladi niso le pasivno prejemniki zgodovinskih dejstev, ampak tudi zelo kritični misleci,” je dodala direktorica Tripkovič.

Po besedah Louisa Mourierja z nemškega veleposlaništva v Ljubljani se s takšnimi pobudami krepi demokratične vrednote v Evropi. “Razmisleke so prispevali mladi iz celotne Evrope, ki so tako vzpostavljali povezave in prijateljstva čez meje, razmišljali in govorili o vojnah, miru in vrednosti demokracije. Tako se gradi močnejša Evropa,” je dejal.

V projektu Proti pozabi – Za mir in solidarnost v Evropi, ki ga sofinancira Evropska unija, je združilo moči sedem partnerjev s področja zgodovinskega izobraževanja in mladinskega dela iz Nemčije, Bosne in Hercegovine, Poljske, Slovenije, Francije in Madžarske.