Raznolika bera letošnjih nominirancev za Cankarjevo nagrado
Strokovna žirija Cankarjeve nagrade je letos pretresala 35 del in izbrala pet nominiranih del. Kdo bo letošnji prejemnik Cankarjeve nagrade, ki jo podeljujejo za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta v slovenskem jeziku, bo znano 27. maja. Dobitnik nagrade bo letos prejel 7000 evrov, diplomo in pisno utemeljitev.
Strokovno žirijo Cankarjeve nagrade so letos sestavljali predsednica Mateja Pezdirc Bartol ter člani Igor Divjak, Lucija Mandić, Diana Pungeršič in Tomaž Toporišič. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala Pungeršič, so med deli, ki so prispela na razpis, prevladovali romani, bilo jih je 22, ni bilo pa nobenega dramskega dela. Dela so zelo raznolika, zaznati pa je, da se sodobni pisatelji ali pisateljice radi zazirajo tako v preteklost, aktualno sodobnost ali prihodnost, je še povedala.
Med letošnji nominiranci so štiri avtorice in avtor: Ajda Bračič z romanesknim prvencem Kresničevje, Nina Dragičević s hibridno zbirko Nemogoče, Anja Radaljac z romanom če se ne vrneš in Tina Volarič s pesniško zbirko Nekje notri je uho ter Aljoša Harlamov s kriminalko Dohtar in Povodni mož.
Kresničevje po navedbah žirije odlikuje prepričljiv slog pisanja in žanrska odprtost, hkrati pa gre za roman, v katerega so ujeta temeljna spraševanja o izvorni krivdi, bolečini, obžalovanju in predvsem vprašanje, kako odpustiti. Roman je preplet družinske sage, dokumentarnih elementov in fantastičnih motivov ter tudi ekološke problematike.
Nemogoče, ki je kombinacija eseja, pripovedi, arhivskega gradiva in poetičnih intervencij, prinaša izrazito relevanten in aktualen premislek o enem izmed najbolj spregledanih fenomenov slovenske kulturne zgodovine: sistematičnemu izbrisu skladateljic iz kolektivnega spomina in je po mnenju žirije pomembna knjiga, ki na novo vzpostavlja zgodovino, odlikuje pa jo kritična ostrina in hibridna forma, ki širita meje literature in teorije.
Znanstvenofantastična pripoved z naslovom če se ne vrneš popelje v časovno ne tako oddaljen distopični medapokaliptični svet in je po mnenju žirije zrelo delo, ob katerem si je ob vsej nevzdržnosti sedanjosti vendarle mogoče zamišljati vzdržno prihodnost. Kot so med drugim še utemeljili, gre za filozofski roman, ki s slikovito jasnostjo opozori na problem brezglavega bega pred občutki zapuščenosti in eksistencialne tesnobe.
Pesniško zbirko Nekje notri je uho dopolnjujejo avtoričine ilustracije, ko jo bralec vzame v roke, pa takoj dobi občutke, da drži nekaj krhkega, rahločutnega in dragocena, je ocenila žirija in me drugim še utemeljila, da zbirka Nekje notri je uho že z naslovom implicira, da to notranje uho ni le njeno, je del širšega kozmosa in predvsem uho predanega bralca, ki se je njeni govorici pripravljen razpreti.
Zgodovinska kriminalka Dohtar in Povodni mož v slovenski literarni prostor po mnenju žirije vnaša svež in vznemirljiv žanrski hibrid, poleg kakovostne reinterpretacije popularnega žanra tudi duhovit in mestoma ciničen pogled na literarno tradicijo, ki kanonične figure preteklosti brez zadržkov vključuje v lastno pripovedno logiko. “Razplet je temu primerno nepričakovan – namesto preprostega zadoščenja zbuja globoko nelagodne in pusti trajen vtis,” je še utemeljila žirija.
Po lanskem umiku Občine Vrhnika iz kroga glavnih donatorjev bodo Cankarjevo nagrado letos prvič podelili v Ljubljani. Letošnja novost je tudi Cankarjev nahrbtnik, ki bo skupaj z bralnim potnim listom v različnih slovenskih knjižnicah vabil k branju doslej nominiranih in nagrajenih del Cankarjeve nagrade.
Lani je Cankarjevo nagrado prejela Barbara Korun za pesniško zbirko Vnazaj.
Cankarjevo nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
