V MGLC razstava Draga Hrvackega

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bodo drevi odprli razstavo Draga Hrvackega (1936-2021). Prva obsežna predstavitev umetnikovega opusa, ki so jo naslovili Prostor reda in tihih odmikov, združuje več kot 200 del, od zgodnjih objektov, slik in grafik do risb in skic, ki jih ima javnosti priložnost videti prvič.

Hrvacki je po besedah kustosa razstave Božidarja Zrinskega eden ključnih predstavnikov geometrizma v slovenski umetnosti in eden od umetnikov, ki so geometrijsko abstrakcijo v slovenskem prostoru dvignili na visoko formalno in teoretsko raven. Njegov pristop h geometriji je bil premišljen, a hkrati subtilno poetičen. Pogosto je uporabljal natančno kompozicijo barvnih ploskev, linij in struktur. Tako je dosegel vizualno napetost in ritmično harmonijo.

Kot prelomne je kustos izpostavil slike, nastale v sredini 60. let minulega stoletja. V njih je umetnik opustil perspektivo in začel graditi prostor z osnovnimi geometrijskimi oblikami. Slike združujejo elemente reliefa in barvnih ploskev ter napovedujejo razvoj belih reliefov, ki jih je ustvarjal v drugi polovici 60. let. Ti temeljijo na geometrijskih pravilih, uporabi lesa in raziskovanju svetlobe ter prostorskih odnosov.

Konec 60. let se je Hrvacki uveljavil kot pomemben predstavnik neokonstruktivizma. Na razstavah se je predstavljal z objekti, ki so natančno konstruirane prostorske strukture, v katerih barva, oblika in material vzpostavljajo premišljena vizualna razmerja. Pri mnogih objektih je uvedel pogled skozi objekt, ki od gledalca pričakuje gibanje okoli objekta, kar ga postavlja v vlogo aktivnega soustvarjalca podobe.

Raziskovanje barvnih ploskev je iz objektov prenesel v slikarstvo, kjer je razvijal geometrijsko organizirana slikovna polja z izrazitimi barvnimi kontrasti. Pomembno vlogo je imela tudi grafika, zlasti sitotisk, ki mu je omogočala natančen prenos barvnih površin.

Sredi 70. let je zasnoval prvo večjo serijo risb, ki je napovedala njegovo posebno zanimanje za risbo kot samostojno umetniško delo. Risal je praviloma na pokončnem pravokotnem listu, na katerem je v zgornjem delu natančno odmeril prostor za osrednji motiv v obliki kvadrata. Kot je zapisal kustos, že sama organizacija risbe jasno kaže, da ne gre zgolj za skice ali pripravljalne predloge, temveč za premišljeno strukturirano raziskovanje kompozicije, vzorcev, mreženja in prepletanja osnovnih oblik.

Leta 2010 se je umetnik še zadnjič načrtno vrnil k risbi in nastala je serija del, ki temeljijo na pravokotniku kot osnovnem izhodišču. Simbolno se je vračal k belim reliefom, hkrati pa nakazoval zanimanje za drugačno geometrično gradnjo prostora, značilno za njegove slike velikega formata po letu 2010. Na njih je ohranjal geometrijski jezik, a ga je razvijal v bolj odprto in zračno kompozicijo. V ospredje so stopili odnosi med barvnimi polji, njihova razmerja, robovi in napetosti, ki se vzpostavljajo med njimi.

V Ljubljani rojeni Hrvacki je študiral slikarstvo in grafiko na Akademiji za likovno umetnost. Na umetniško pot je stopil v drugi polovici 60. let minulega stoletja. Leta 1970 se je študijsko izpopolnjeval v Italiji. Njegova dela so v domačih in tujih zbirkah, je prejemnik več nagrad. Razstavljal je na več kot 180 samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Kot profesor likovne vzgoje je poučeval na več osnovnih in srednjih šolah ter v Pionirskem domu – Centru za kulturo mladih.

Razstava v MGLC bo na ogled do 13. septembra.