Restavrirano Poletje v školjki občinstvo ganilo že z uvodnimi takti

V Ljubljani je bila v soboto zvečer premiera digitalno restavrirane različice filma Poletje v školjki, mladinske klasike iz 80. let prejšnjega stoletja v režiji Tuga Štiglica. Že uvodni takti so iz občinstva izvabili izraze nostalgične navdušenosti, po projekciji pa je sledil pogovor z zasedbo in ekipo filma.

Slavnostni dogodek je bil del projekta Naši filmi doma, ki ga, v sodelovanju s Cankarjevim domom, organizira Slovenski filmski center (SFC). Polna Linhartova dvorana je z navdušenjem sprejela novo življenje filma o mladosti na morju, polni plesa in glasbe, bojih med piranskimi in portoroškimi otroki in o legendarnem računalniku Vedi.

David Sluga, ki je v filmu iz leta 1986 upodobil junaka Tomaža, je po projekciji povedal, da ga je bilo ponovno gledati “težko, a lepo”. Na vprašanje, če obstaja kakšen prizor, ki se ga še posebej nostalgično spominja, je odgovoril, da je bila “tista polerotika čudovita”.

Digitalno restavracijo filma je za SFC opravilo podjetje za produkcijo in restavriranje filmov Cebram, ki ga je leta 2000 ustanovil Rado Likon. Ta je bil med snemanjem filma direktor fotografije, štiri desetletja pozneje pa je bdel nad postopkom njegove prenove.

Na sobotnem dogodku je bil zaradi bolezni odsoten, a je že pred tem povedal, da je Štiglic snemanje prizora, ko se Tomaž in njegova simpatija Milena poljubita, raje prepustil kar njemu. Bilo mu je namreč preveč nerodno, da bi pri tem režiral hčerko Kajo Štiglic, ki je v filmu odigrala glavno žensko vlogo.

“Tugo ni vedel, da sva jaz in Kaja vadila,” je priprave na ta prizor hudomušno komentiral Sluga, ki kasneje, po nadaljevanju priljubljenega filma Poletja v školjki 2 iz leta 1988, ni več nadaljeval igralske kariere, temveč se je odločil za odvetniško.

Film je pripomogel k popularizaciji plesa, hkrati pa je uporabil ples za svojo popularizacijo, je povedal ter dodal, da je Poletje v školjki film, ki se je spogledoval s simboli z zahoda, brez prizorov breakdancea pa po njegovem mnenju ne bi dosegel takšnega uspeha.

V domačih kinematografih si je film takrat ogledalo več kot 100.000 gledalcev, predvajali si ga tudi v tujini. Med drugim je bil sinhroniziran v nemščino, na Švedskem pa so iz posnetega materiala naredili televizijsko serijo, je za revijo Ekran ob Štigličevi smrti leta 2022 zapisala režiserka in scenaristka Urša Menart.

Poleg legendarnih prizorov plesa se je v kolektivno zavest slovenskih gledalcev vtisnila tudi glasba iz Poletja v školjki. Med premiero restavrirane različice so že njeni prvi takti vzbudili čustven odziv občinstva, mnoge je namreč uvodna pesem ponesla nazaj v otroštvo.

Avtor glasbe Jani Golob je razkril, da se je takrat tako zelo mudilo, da ni imel časa, da bi karkoli dvakrat premislil. “Z neba je padlo, kar je bilo,” je povedal ter izrazil zadovoljstvo nad tem, da so pesmi preživele in živijo še naprej, tako kot film.

Na snemanju filma je svojo profesionalno kariero pričel scenarist in režiser Miha Hočevar, ki se je takrat preizkusil v vlogi asistenta režiserja. Težave so povzročale vročina in nezadostne količine vode, a razen tega je bilo to obdobje super, je povedal.

Razprodana premiera restavrirane različice je privabila različne generacije, od gledalcev, ki so film že poznali, do mlajših, ki so ga tokrat videli prvič. Kot je povedal Hočevar, “film ostaja, film je ta čarobna umetnost, ki ostane z nami za mnoge generacije”.