Zanimivosti

V novi Guinnessovi knjigi rekordov tudi 17 slovenskih

Pri založbi Učila International je izšla slovenska izdaja Guinnessove knjige rekordov 2023, ki letos med drugim v ospredje postavlja vesolje. V knjigi je zabeleženih 2697 rekordov, od tega 17 slovenskih. Med slovenskimi rekorderji je mogoče najti plezalko Janjo Garnbret, kolesarja Primoža Rogliča, košarkaša Luka Trpina in največjo matico na svetu.

 

Letošnja izdaja Guinnessove knjige rekordov ima tri vodilne teme, poleg vesolja tudi raznolikost in vključenost ter obeležitev 150. obletnice izida romana V osemdesetih dneh okoli sveta avtorja Julesa Verna, ki bo potekala prihodnje leto.

“V zadnjem letu so tudi pri Guinnessu zaznali, da si vedno več ljudi želi osvajati rekorde tudi izven našega sveta, torej v vesolju,” je pojasnila direktorica založništva pri knjigarni Felix Mojca Benedičič. Posamezniki si prizadevajo postati prvi, najvišji, najstarejši oziroma najmlajši ljudje, ki bodo pustili svoj pečat v vesolju.

V okviru teme raznolikost in vključenost si prizadevajo, da bi v knjigo rekordov vključili ljudi z zelo različnih področij in tudi ljudi, ki so telesno ali duševno ovirani. V posebnem poglavju Okoli sveta v 300 rekordih pa se nahajajo rekordi, ki predstavljajo različne dosežke z različnih celin in v tem poglavju je po besedah Benedičičeve lepo predstavljen tudi Predjamski grad.

V zadnjem letu so obdelali 38.991 prijav za rekorde, v knjigi pa je vključen izbor 2697 rekordov, med katerimi jih je več kot 80 odstotkov novih ali izboljšanih.

V slovenski izdaji Guinnessove knjige rekordov 2023 je novih 10 slovenskih rekordov, ob tem pa je predstavljenih še sedem, ki so bili objavljeni že v preteklih izdajah, skupno torej 17 rekordov.

Med novi rekorderji je košarkaš Luka Trpin, ki se je v knjigo vpisal z dvema rekordoma – največ košarkarskih osmic v minuti in največ košarkarskih osmic z odbojem v minuti. Kot je na predstavitvi knjige pojasnil Trpin, sama izvedba gibov ni težka, resničen izziv predstavlja psihičen napor, ko veš, kako veliko ljudi te opazuje. Osmic z odbojem je izboljšal s 64 na 74 odbojev v minuti, osmic brez odboja pa s 62 na 67 odbojev v minuti, je dejal.

Že omenjeni Predjamski grad se je v knjigo vpisal kot največji jamski grad, kar je po oceni predstavnice za stike z javnostmi Predjamskega gradu Mateje Rosa lepa promocija Slovenije in slovenskega turizma. Prepričana je, da na ta račun pride na grad tudi kak turist več.

Slovenija se lahko pohvali tudi z največjo matico na svetu. Ta stoji pred poslopjem podjetja Matica MB v Komendi. Izdelali so jo v podjetju Lesnina OK, visoka je 3,6 metra, široka 4,16 metra, tehta pa več kot dve toni. S to matico so v podjetju želeli stopiti iz okvirjev povprečnega marketinga in na poseben način predstaviti svojo znamko svetu.

Slovenija se je v knjigo rekordov vpisala tudi z največjo količino bograča, ki so jo 4. septembra 2021 skuhali v Lendavi. Podžupan Ivan Koncut, ki trenutno opravlja funkcijo župana, je pojasnil, da je 1801 kilogram bograča kuhalo šest kuharjev z 20 pomočniki. Kot je še razkril, so že objavili razpis za ponudnike gostinskih storitev, da odprejo hišo Guinnessovega bograča.

Med slovenskimi rekorderji je v knjigi mogoče najti še plezalko Janjo Garnbret za najtežji “flash” vzpon (plezanje v prvem poskusu na pogled), kolesarja Primoža Rogliča za največ zaporednih zmag na španski kolesarski dirki Vuelti ter ansambel Štirje kovači za najstarejši neprekinjeno delujoči slovenski narodnozabavni ansambel.

Z najdaljšo prejadrano razdaljo v dvoje na barki tipa “dinghy” sta si rekord prijadrala tudi jadralca Uroš Kraševac in Maruša Močnik. Med 30. majem in 2. junijem 2021 sta prejadrala 621,5 kilometra. Za najhitreje pretečeni Londonski maraton s hula hop obročem, ki je trajal pet ur, pet minut in 57 sekund, si je rekord prislužila tudi Sasha Kenney.

Source
STA
Back to top button