Še en korak

Poleti so v Italiji potrdili zakonsko spremembo, s katero se prepoveduje nadomestno materinstvo, opravljeno v drugih državah. Ta odlok ne vpliva le na heteroseksualne pare, za katere je nadomestno materinstvo edina možnost za otroka, ampak je tudi neposreden napad italijanske vlade na skupnost LGBTQ+.

Nadomestno materinstvo v svetu

Nadomestno ali surogatno materinstvo ni legalno v večini evropskih držav. V Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji, Švici in na Norveškem je nadomestno materinstvo izrecno prepovedano. To pomeni, da imajo pari, ki ne morejo dobiti otroka po naravni poti, le še opcijo posvojitve. Tudi če bi se na kakršenkoli način dogovorili z žensko, da postane nadomestna mati njihovega otroka, do otroka ne bi imeli nobene zakonske pravice.

V Belgiji, Združenem kraljestvu, na Danskem in Madžarskem je dovoljeno altruistično nadomestno materinstvo. Kar pomeni, da gre za primer, v katerem se ženska strinja, da postane nadomestna mati in da si želi to storiti iz sočutja in velikodušnosti. V tem primeru ženska za nadomestno materinstvo neposredno ne prejme nobenega denarja, vendar lahko predvidena družina krije vse njene stroške.

V Rusiji, Gruziji, Ukrajini, Estoniji in peščici drugih držav pa je nadomestno materinstvo dovoljeno. Zakonodaja je v teh državah močno usmerjena v zaščito pravic predvidenih staršev. To pomeni, da ustava države vsebuje zakone, ki skrbno razglašajo in ščitijo pravice predvidene družine, ter zagotavlja, da se predvidenim staršem, ne glede na biološko mater, takoj dodeli zakonito starševsko skrbništvo nad novorojenčkom, če so bili izvedeni vsi pravni postopki.

Ker zakonodaja v večini držav ni naklonjena nadomestnemu materinstvu, je bila najboljša možnost za pare, ki so želeli opraviti ta postopek, pot v druge države v Evropi ali v ZDA in Kanado.

Italija proti nadomestnem materinstvu

Julija je italijanski parlament sprejel predlog zakona, po katerem se nadomestno materinstvo v tujini kaznuje z zaporno kaznijo od treh mesecev do dveh let in globo od 600.000 do enega milijona evrov.

Nadomestno materinstvo v tujini je bilo do letos pogosta praksa med heteroseksualnimi pari, ki jih novi zakon ne bo toliko prizadel, saj lahko pravo materinstvo prikrijejo. Bo pa novi zakon otežil življenja istospolnih parov, ki želijo razširiti svoje družine. Medtem ko bodo heteroseksualni pari lahko imeli otroke na druge načine, je pripadnikom skupnosti LGBTQ+ prepovedana tudi posvojitev in oploditev z biomedicinsko pomočjo. Zanje je bilo nadomestno materinstvo v tujini edina možnost.

Marca letos je konservativna italijanska vlada od milanskega mestnega sveta zahtevala, naj preneha registrirati otroke istospolnih staršev. Do takrat je svet otroke, ki so se istospolnim parom rodili v tujini s pomočjo nadomestnega materinstva ali umetne oploditve, vpisoval v svoj civilni register.

Italijanska ministrica za družine, rodnost in enake možnosti je po poročanju Guardiana julija ob demonstracijah v podporo predlogu zakona, ki prepoveduje nadomestno materinstvo, dejala: »Današnji dan je pomemben, saj postavlja Italijo v ospredje zaščite žensk in otrok na mednarodni ravni. Upamo, da bo to glasovanje sprožilo svetovno razpravo o tej praksi, da bi jo odpravili.« Tako je po njenih besedah zakon uveden predvsem zaradi zaščite žensk in otrok. Nadomestno materinstvo je označila za »najem maternice«, ki ni v interesu žensk. Poudarila je, da novi zakon ne ogroža pravic otrok, saj Italija priznava biološkega očeta otrok, rojenih z nadomestnim materinstvom v tujini. To pomeni, da je otrokova zakonita mati biološka mati in ne predvidena mati. Zadeva je še bolj zapletena za pare LGBTQ+, ki zaradi novega zakona praktično ne morejo pridobiti zakonskih pravic do svojega otroka.

Po imenovanju prve premierke v zgodovini Italije Giorgie Meloni, ki je nasledila neofašistično stranko Fratelli d’Italia (Bratje Italije), so mnogi izrazili zaskrbljenost glede prihodnosti LGBTQ+ skupine v Italiji. Sama premierka sebe opisuje kot »krščansko mater«, ki se opira na tradicionalne družinske vrednote, ter meni, da bi morala otroka vzgajati le heteroseksualna starša. Čeprav je italijanska predsednica vlade večkrat dejala, da ni homofob in da ne bo poskušala razveljaviti zakona o zakonski zvezi LGBTQ+, odločitve, ki jih je vlada sprejela v času, ko je bila na oblasti, kažejo drugače.

Nadomestno materinstvo je tako v Italiji trenutno v enakem položaju kot pedofilija in zločini proti človeštvu. Ta položaj ni dober za družine, ki ne morejo imeti otrok, in ni primeren za istospolne partnerje, ki si želijo ustvariti družino. Zato jih veliko razmišlja o selitvi v druge države, v katerih ima skupina LGBTQ+ več pravic.

Poleti so v Italiji in po svetu potekali protesti proti novemu zakonu. Borci za pravice so opozorili, da je zaradi sprememb zakona na stotine družin v Italiji ostalo v pravni negotovosti. Evropski parlament je obsodil italijansko konservativno vlado, Evropska konvencija o človekovih pravicah pa je v treh ločenih sodbah v podobnih primerih ugotovila, da italijanski predpisi ne kršijo 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki ureja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Menili so, da ker lahko osebe pridobijo starševske pravice s posebnim postopkom posvojitve, ni kršitve otrokovih pravic. Vendar pa je ta postopek drag in dolgotrajen ter nepotrebno čustveno obremenjuje istospolne družine.

SONJA KNEŽEVIĆ