Kmalu mesečna naročnina za uporabo družbenih omrežij?
Podjetje Meta je leta 2022 – prvič odkar je leta 2012 uvrstila svoje delnice na borzo, takrat še kot Facebook – doživela padec prihodkov od oglaševanja. Irska agencija za varovanje zasebnosti podatkov je to podjetje v začetku letošnjega leta kaznovala s 390 milijoni evrov kazni in opozorila, da nima pravne podlage za pošiljanje oglasov uporabnikom glede na njihove spletne dejavnosti. Tehnološka podjetja je prizadel tudi zakon o digitalnih trgih, ki zahteva soglasje uporabnika za izmenjavo njegovih podatkov. Meta je v preteklem letu odpustila 11.000 zaposlenih ali 13 odstotkov delovne sile, kar je največje zmanjšanje števila delavcev v zgodovini podjetja. Odpuščanja so v zadnjih mesecih napovedala še druga velika tehnološka podjetja, kot so Google, Amazon in Microsoft. Analitiki ocenjujejo, da gre za posledico padca prihodkov iz naslova oglaševanja. V poročilu za drugo četrtletje piše, da je Meta na vsakega uporabnika v Evropi v povprečju zaslužila 17,88 dolarja. Podjetje ocenjuje, da bo imelo v Evropski uniji v prvi polovici leta 258 milijonov mesečnih uporabnikov Mete in 257 milijonov uporabnikov Instagrama.
Meta je vodilno ime, ko gre za vzpostavitev prevladujočega modela velikih platform na internetu, po katerem imajo uporabniki koristi od brezplačnih storitev, ki zbirajo njihove podatke za prodajo prilagojenega oglasnega prostora. Ta model je podjetju, skupaj z drugimi oglaševalskimi velikani, kot je Google, prinesel na desetine milijard dolarjev na leto. Običajni oglasi so precej manj dobičkonosni, zato te korporacije razmišljajo o alternativah, kot so plačljive naročnine brez oglasov. Po poročanju The Wall Street Journal se Meta pripravlja na možnost ponuditi Instagram in Facebook brez oglasov, v zameno za plačilo naročnine. Dolga leta so ponosno razglašali, da bo uporaba vedno brezplačna. A omenjeni upad prihodkov iz ciljnega oglaševanja je radikalno zaobrnil poslovno politiko teh podjetij. Od leta 2019 je Facebook nehal govoriti o brezplačnosti, ki resnici na ljubo to nikoli ni bila, saj je podjetje tržilo zasebne podatke uporabnikov brez njihovega privoljenja ali zavedanja.
Meta v imenu varnosti svojih uporabnikov zdaj napoveduje aktivno spremljanje naročnikov, da bi odkrili poskuse lažnega predstavljanja. To naj bi bil razlog, da uvajajo program Meta Verified, ki bo sprva deloval v Avstraliji in Novi Zelandiji, nato pa bo prišel na trge v ZDA in drugod po svetu. Naročniki bodo dobili značko, ki bo potrjevala, da je bil njihov račun preverjen z uradnim osebnim dokumentom. »Namen te nove funkcije je povečati verodostojnost in varnost naših storitev,« je na Meti in Instagramu sporočil Mark Zuckerberg in obvestil uporabnike in uporabnice, da bo cena na spletu 11,99 dolarja (11,18 evra), na sistemu iOS ali android pa 14,99 dolarja (14,11 evra) na mesec. Tisti, ki se bodo odločili za naročnino, naj bi dobili tudi dodatno zaščito podatkov, neposreden dostop do podpore in večjo prepoznavnost. Storitev bo namenjena predvsem ustvarjalcem vsebin, ki želijo razširiti svojo prisotnost na platformah. Na voljo bo le starejšim od 18 let, saj drugi uradnega dokumenta večinoma še niti nimajo. Ti uporabniki bodo tudi bolj »algoritmsko« prepoznavni in bodo imeli večji doseg na Instagramu in Meti.
Čedalje strožji pogoji za spoštovanje zasebnosti, ki zlasti v EU ponudnikom družbenih omrežij ne dovolijo proste uporabe uporabniških podatkov, so očitno prisilile tehnološka podjetja, da privzamejo poslovni model glasbenih platform in uvedejo mesečne naročnine. Če ne boste želeli plačati mesečne naročnine na Meto ali Instagram, se za vas ne bo spremenilo nič. No, vsaj tako naj bi bilo. Glede na to, da lahko z algoritmi povečajo ali zmanjšajo doseg vaših objav, pa je seveda vprašanje, če se res ne bo spremenilo nič. Facebook pač nikoli ni bil zastonj. Do sedaj so prodajali naše podatke, ker pa očitno tudi to ni več dovolj, bodo začeli zaračunavati uporabo. Tisti, ki bodo še naprej želeli uporabljati brezplačni različici Meta in Instagrama, se bodo morali strinjati s ciljnim oglaševanjem na obeh platformah. Ključno je torej vprašanje ali bodo evropski regulatorji sprejeli predlagani načrt, ali pa bodo zahtevali brezplačen dostop do storitev tudi za uporabnike, ki ne bodo privolili v ciljno oglaševanje.
SIMON SMOLE
