Zaključil se je 32. Svetovni kongres Mednarodne zveze za preprečevanje samomora, ki se je pretekli teden odvijal v Grand Hotelu Bernardin v Portorožu. Letos ga je gostil Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem (Inštituta Andreja Marušiča).
Slovenija se sooča z nadpovprečno visokim količnikom samomora v primerjavi z evropskim in svetovnim povprečjem. Pri preprečevanju števila samomorov je zelo pomembno ozaveščanje o samomorilnem vedenju. »Če znamo prepoznati samomorilno vedenje in si potem upamo vprašati, obstaja zelo veliko verjetnost, da bomo samomor preprečili. Pomembneje, kot da najdemo popolne besede, ko bi nekoga morali vprašati po samomoru, je, da najdemo svoje iskrene besede, skozi katere izrazimo skrb,« je povedala dr. Vita Poštuvan. Prvi vir pomoči, na katerega se lahko obrne oseba v samomorilni stiski, je osebni zdravnik, ki nato pomaga najti drugo strokovno pomoč. Čeprav se v trenutkih take stiske zdi najtežje, da bi se nekomu odprli in mu to zaupali, je ravno to ključnega pomena – premagati strah in si upati vprašati za pomoč. Pri preprečevanju samomora bi morala sodelovati vsa družba. Zaenkrat pa še ni na voljo programa na državni ravni, ki bi zajemal vsa področja in vse ljudi, ter tako lahko dosegel večje učinke. Jutri bo potekal zaključni dogodek kongresa, ki je namenjen vsem, ki so bili prizadeti zaradi samomora. Poimenovali so ga Dan povezovanja.
ANA LEŠNIK