Vrh G7 pozval k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu (dopolnjeno)
Voditelji držav skupine G7 so v ponedeljkovi skupni izjavi na vrhu v Kanadi pozvali k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu. V Teheranu so skupino obtožili, da se je s tem postavila na stran Izraela. Ameriški predsednik Donald Trump je srečanje, ki se bo končalo danes, predčasno zapustil, kot razlog pa navedel konflikt med Izraelom in Iranom.
V ponedeljek sprva ni bilo jasno, kaj bo s skupno deklaracijo, ki je Trump ni hotel podpisati, ker je osnutek vključeval poziv h končanju napadov med Iranom in Izraelom.
Skupna izjava je nato pozvala k umiritvi “iranske krize” in razmer v regiji, vključno s pozivom za prekinitev ognja v Gazi. V Teheranu so v odzivu skupino obtožili, da se je s tem postavila na stran Izraela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“G7 mora opustiti svojo enostransko retoriko in se lotiti pravega vzroka za zaostritev – izraelske agresije,” je dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei in pojasnil, da se njegova država le brani.
Po več dneh medsebojnega obstreljevanja, ki se je začelo z izraelskim napadom na Iran, so voditelji držav G7 zapisali, da ima Izrael pravico do samoobrambe. Obenem so poudarili, da Iran ne sme nikoli pridobiti jedrskega orožja.
Med udeležbo na vrhu je Trump pred tem na družbenem omrežju Truth Social objavil poziv Iranu, naj nemudoma evakuira prestolnico Teheran, kjer živi 9,5 milijona ljudi.
Trump bi se moral danes med drugim srečati z mehiško kolegico Claudio Sheinbaum in ukrajinskim predsednikom Volodmirjem Zelenskim, vendar je odpotoval domov in zaradi razmer na Bližnjem vzhodu sklical zasedanje sveta za nacionalno varnost, poroča ameriška televizija ABC.
Vrha se udeležuje tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je ob tej priložnosti s Trumpom pogovarjala o trgovini.
ZDA uniji grozijo s 50-odstotnimi carinami, če do 9. julija ne dosežejo sporazuma. Von der Leyen je Trumpa soočila s tem vprašanjem in ga pozvala, naj raje sodeluje z EU proti nepoštenim praksam Kitajske, piše tiskovna agencija dpa. Von der Leyen je na delovnem sestanku G7 carine opredelila kot obliko davka, ki ga bodo na koncu plačali potrošniki.
Trump se je srečal tudi z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, s katerim sta podpisala dokumente v zvezi z nedavno sprejetim trgovinskim sporazumom med državama.
O trgovini se je pogovarjal tudi z gostiteljem Markom Carneyjem. Dogovorila sta se, da bosta nadaljevala pogovore s ciljem, da dosežejo dogovor v 30 dneh.
Carney je ob uradni otvoritvi vrha dejal, da gre za prelomne čase v zgodovini, saj je svet bolj razdeljen in nevaren kot na preteklih vrhovih.
Ob robu vrha so se več kot uro neformalno pogovarjali voditelji štirih evropskih držav – Starmer, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in italijanska premierka Giorgia Meloni, poroča ABC. Vsi skupaj pa so čez dan s Carneyjem in japonskim premierjem Shigerujem Ishibo prepričevali Trumpa, naj preneha s trgovinskimi vojnami proti zaveznikom.
Trump je proti vsem državam sveta uvedel 10-odstotne carine, proti nekaterim še dodatne na uvoz jekla, aluminija in avtomobilov, grozi pa, da jih bo še povišal. Prepričevali so ga, da njegove carine slabijo G7 in na koncu koristijo le Kitajski.
