Vrtovcu zelena luč pristojnega odbora DZ

Kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, ki je resor vodil že med letoma 2020 in 2022, je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za infrastrukturo. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je ocenilo devet članov odbora, pet jih je bilo proti. DZ naj bi o imenovanju 16. vlade predvidoma odločal v četrtek.

Vrtovec je ob današnji predstavitvi na matičnem parlamentarnem odboru poudaril, da ministrstvo za infrastrukturo dobro pozna, saj ga je vodil že med letoma 2020 in 2022.

“Poznam zaposlene, poznam izzive, poznam še nedokončane projekte, ki izhajajo še iz tega obdobja, poznam projekte, ki smo jih takrat zastavili, pa se danes še izvajajo,” je poudaril na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ za infrastrukturo.

Pod ministrstvo se vrača tudi področje energetike, zato bo po njegovih besedah najprej potrebna reorganizacija in vzpostavitev delujočega sistema.

V svoji predstavitvi se je med drugim zavzel za hitrejše umeščanje infrastrukturnih projektov v prostor. Napovedal je širitev avtocest in nočna gradbena dela na prometnicah, ki ovirajo tekoč promet.

Na področju energetike bo prioriteta predvsem pospešitev postopkov za izgradnjo drugega bloka krške nuklearke, je izpostavil in dodal, da izgradnja Jek 2 predstavlja konkurenčen, zanesljiv, predvidljiv vir energije.

Martin Mikolič (NSi, SLS, Fokus) je dejal, da je s predstavitvijo kandidata zadovoljen, zanimale pa so ga naložbe v gradnjo kolesarskih stez. “Kolesarske steze so absolutno so del trajne mobilnosti. Potrebujemo jih zaradi varnosti kolesarjev in tudi kolesarskega turizma,” je dejal Vrtovec.

Tudi Bojan Podkrajšek (SDS) je pohvalil Vrtovčevo predstavitev in dodal, da je kandidat za ministra delo z odliko opravil že v mandatu 2020-2022. Ob tem je izpostavil, da Vrtovca čaka vodenje zelo pomembnega in zahtevnega resorja. Tudi Podkrajšek je izpostavil dolgotrajne postopke pri uresničevanju infrastrukturnih projektov.

Bodoči minister se je strinjal, da je resor zahteven, saj je veliko interesov na vseh področjih. Ponovil je, da obžaluje dolgotrajnost postopkov in poudaril, da se bo zavzemal za njihovo pospešitev.

Že v predstavitvi je Vrtovec izpostavil, da določene investicije zaustavlja “vsak, ki ima pet minut časa”, bodisi neka civilna iniciativa, organizacija, skupnost, ali celo nekateri državni organi, ki blokirajo druge državne organe.

Vladimir Šega (Levica Vesna) se je strinjal, da je umeščanje v prostor “katastrofalno zapleteno in dolgotrajno”, a izpostavil, da so bili vse vlade in investitorji v preteklosti na tem področju približno enako ‘šlampasti’. Težave z okoljevarstveniki niso zato, ker bi bili okoljevarstveniki tečni sami po sebi, pač pa ker skrbijo za okolje, osnovni krivec pa je pomanjkanje dialoga in pravočasno vključevanje teh skupnosti, je dejal.

Vrtovec si obeta tvorno sodelovanje s prihodnjo ministrico za okolje in prostor – kandidatka za ministrico je Polona Rigelj – da se bo za strateške energetske in infrastrukturne projekte pripravila posebna zakonodaja, na podlagi katere se bo določeno stvar umestilo v prostor.

Matjaža Hana (SD) je zanimalo, katere posebne zakone Vrtovec načrtuje oz. ali bo šlo za krovni zakon za določene pomembne državne projekte ali bo vsak projekt dobil svoj zakon. Ob tem je pozval, naj tovrstne zakone ustrezno uskladijo z vsemi deležniki.

Vrtovec je zagotovil, da bodo vsake zakonske spremembe pripravljene v sodelovanju z javnostjo, “ne kar v tri krasne”. Dodal je, da bodo pripravili zakon za posamezen projekt ali pa za skupek projektov, da se lažje umestijo v prostor.

Predsedujočega odboru Aleša Hojsa (SDS) je med drugim zanimalo “nekontrolirano odlivanje prometa iz avtocest in večjih državnih cest” na lokalne. “Ali imate kakšno idejo oziroma razmišljate morda o tem, da bi se z velikimi zasebnimi ponudniki navigacijskih sistemov kaj pogovorili okrog tega,” ga je zanimalo.

Vrtovec se je strinjal, da voznike na lokalne ceste usmerja navigacija, zato je pomemben državni zemljevid prometne pretočnosti samih cest, med drugim se mu zdi pomembno, da je tudi na raznih aplikacijah jasno označeno, kje veljajo določene omejitve in prepovedi.

Natašo Avšič Bogovič (Svoboda) pa je med drugim zanimala izgradnje predora Trbovlje-Prebold, pa tudi pobuda v Posavju za vzpostavitev trajnega mednarodnega mejnega prehoda za civilni promet na letališču Cerklje ob Krki.

Vrtovec je dodal, da je predor Trbovlje-Prebold eden tistih projektov, ki ga je smiselno umestiti v nabor strateških projektov do leta 2040. Glede letališča v Cerkljah ob Krki pa je dejal, da bo o tem treba govoriti z obrambnim ministrom, ker da gre za vojaško letališče.

Klemen Boštjančič (Svoboda) se je med drugim dotaknil projekta Jek 2. Odhajajočega finančnega ministra veseli, da Vrtovec podpira gradnjo drugega bloka krške nuklearne, ga je pa zanimal njegov pogled na “ekonomiko” tega projekta in za kaj se bo zavzemal.

“Moje mnenje je, da bo ta projekt v veliki meri determiniral konkurenčnost najmanj vse kar je energetsko intenzivnih dejavnosti za naslednjih 50 let, verjetno pa še širše, glede na to, da se vse bolj energija uporablja tudi za gradnjo podatkovnih centrov. Torej ključno vprašanje je, kako bo ta ukrep izpeljan tako, da bo ekonomsko učinkovit in predvsem, po domače povedano, da bo megavatna ura, ki bo prišla iz drugega bloka nuklearke, čim cenejša,” je dejal.

Vrtovec je dejal, da je investitor v projekt družba Gen energija. S projektom bodo nadaljevali, je poudaril, o podrobnostih projekta pa se je po Vrtovčevih besedah prezgodaj opredeljevati.

Seja je trajala tri ure, kar je zmotilo poslance Svobode, ki so želeli nadaljevati razpravo. Predsedujoči odboru Aleš Hojs (SDS) je kljub protestom po treh urah na glasovanje dal sklep, da je bila Vrtovčeva predstavitev ustrezna. Sklep je podprlo devet članov odbora, pet jih je glasovalo proti.

Vrtovec je tako kot prvi ministrski kandidat prestal predstavitev pred matičnim odborom. Če ne bo presenečenj, bo DZ o imenovanju 16. vlade in četrte vlade Janeza Janše predvidoma odločal v četrtek.