Trumpov odposlanec: Čas je za okrepitev prisotnosti ZDA na Grenlandiji
Jeff Landry je v sredo sklenil svoj prvi obisk na Grenlandiji, odkar ga je ameriški predsednik Donald Trump decembra lani imenoval za svojega posebnega odposlanca za to dansko avtonomno ozemlje. V pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP je ocenil, da bi ZDA morale okrepiti prisotnost na arktičnem otoku.
“Mislim, da je čas, da ZDA znova pustijo svoj pečat na Grenlandiji. Mislim, da predsednik govori o okrepitvi operacij nacionalne varnosti in ponovni razporeditvi osebja v nekaterih vojaških oporiščih na Grenlandiji,” je Landry dejal za AFP. “Grenlandija potrebuje ZDA,” je dodal ob koncu svojega prvega obiska na otoku, ki ga je začel v nedeljo.
Landryja, ki je sicer republikanski guverner ameriške zvezne države Louisiana, v Nuuk niso uradno povabili, zato je njegov obisk sprožil polemike. Kljub temu sta ga v ponedeljek sprejela grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen in zunanji minister Mute Egede, udeležil pa se je tudi gospodarskega foruma.
Nielsen je njuno prvo srečanje označil kot konstruktivno in poudaril, da ni znakov, da bi ZDA spremenile stališče glede Grenlandije. Poudaril je, da so v pogovoru “jasno ponovili, da Grenlandija ni naprodaj in da imajo Grenlandci pravico do samoodločbe”. Po gospodarskem forumu v torek pa je Nielsen dejal, da so prisiljeni najti rešitev, “čeprav je ‘gospodarjeva’ želja po zagotovitvi nadzora nad Grenlandijo popolnoma nespoštljiva”.
Trump je v imenu nacionalne varnosti večkrat izrazil težnje po prevzemu Grenlandije, v začetku leta pa je celo zagrozil, da jo bodo ZDA zavzele zlepa ali zgrda. Če otoka, ki je tudi bogato z nahajališči redkih zemelj, ne bodo prevzele ZDA, bi po njegovem to lahko storili Kitajska ali Rusija. V zadnjih mesecih so se sicer Trumpove težnje in grožnje nekoliko umirile, a so še vedno prisotne.
Grenlandija leži tudi na najkrajši poti med Rusijo in ZDA. Ameriška vojska ima na njej trenutno samo eno vojaško oporišče, in sicer na severu, potem ko je imela na vrhuncu hladne vojne tam kar 17 vojaških objektov, navaja AFP. Washington naj bi želel odpreti tudi tri nova oporišča na jugu otoka.
Grenlandske in danske oblasti so sicer večkrat poudarile, da lahko samo Grenlandija odloča o svoji prihodnosti. V sredinem pogovoru za grenlandski dnevnik Sermitsiaq je medtem Landry izrazil naklonjenost neodvisnosti tega danskega ozemlja, ki je vlada v Nuuku ne načrtuje. “Menim, da obstajajo neverjetne priložnosti, ki bi Grenlandcem omogočile prehod iz odvisnosti v neodvisnost,” je dejal.
