V Celju na ogled razstava Podobe rodbine: portretna galerija grofov Thurn-Valsassina

V Pokrajinskem muzeju Celje bodo drevi odprli razstavo Podobe rodbine: portretna galerija grofov Thurn-Valsassina, ki ob 100. obletnici odkritja znamenitega Celjskega stropa prvič javnosti predstavlja deset monumentalnih portretov plemiške rodbine Thurn-Valsassina iz gradu Pliberk na avstrijskem Koroškem. Portreti so bili širši javnosti neznani.

Kot so za STA povedali v muzeju, razstava, ki bo na ogled do 30. avgusta, ne predstavlja le dragocene umetnostne zbirke, temveč tudi pomembno zgodovinsko in raziskovalno odkritje, ki na novo osvetljuje zgodovino Stare grofije, Celja in širšega srednjeevropskega prostora.

Portreti so bili doslej širši javnosti neznani. Nastali so kot del reprezentančne plemiške galerije prednikov, s katero so aristokratske rodbine v zgodnjem novem veku poudarjale svojo moč, družbeni položaj in zgodovinsko kontinuiteto. V primeru Thurn-Valsassinov pa imajo podobe še posebno težo, saj gre za rodbino, ki je pomembno zaznamovala prostor današnje Slovenije, Avstrije in širšega habsburškega imperija.

Posebnost razstav je po oceni umetnostne zgodovinarke Gabrijele Kovačič v tem, da so portrete simbolno vrnili v prostor, kjer so bili nekoč povezani z življenjem in reprezentanco rodbine – v dvorano Stare grofije s Celjskim stropom, eno najpomembnejših umetnostnih in zgodovinskih znamenitosti Celja. Prav Celjski strop, odkrit pred 100 leti, predstavlja eno ključnih izhodišč razstave in širšega raziskovalnega projekta Pokrajinskega muzeja Celje.

Razstava temelji na obsežni interdisciplinarni raziskavi, ki je med letoma 2024 in 2025 povezala zgodovinarje in umetnostne zgodovinarje. Ti so poleg znanih arhivskih virov vključili tudi nova arhivska odkritja ter podrobne ikonografske in umetnostnozgodovinske analize portretov. Ključno izhodišče raziskave je bil zapuščinski inventar Stare grofije iz leta 1663, sestavljen po smrti grofa Henrika Ludvika Thurn-Valsassine. Dokument je bil v strokovni literaturi sicer že omenjen, vendar še nikoli sistematično povezan z ohranjenimi portreti in njihovo prvotno umestitvijo.

Raziskovalci so skušali natančneje določiti tudi identiteto posameznih portretirancev, kar je bilo posebej zahtevno pri podobah brez jasnih napisov ali tam, kjer so se podatki iz arhivskih virov razlikovali od vizualnih značilnosti upodobitev. Prav te nove identifikacije sodijo med pomembnejše dosežke projekta.

Razstavo spremlja tudi znanstvena monografija umetnostne zgodovinarke Kovačič in zgodovinarja Davorja Mlinariča, ki prvič celovito obravnava portretno serijo grofov Thurn-Valsassina. Publikacija prinaša pregled zgodovine rodbine, njihove povezave s Celjem, Kranjsko in Koroško ter podrobno analizo posameznih portretov in zgodovinskega konteksta, v katerem so nastali.

Recenzentka monografije Polona Vidmar poudarja, da gre za izjemno pomemben prispevek k poznavanju plemiške umetnostne dediščine na Slovenskem. Po njenem mnenju razstava in publikacija osvetljujeta del grajske zapuščine, ki je bil doslej skoraj povsem neznan, dodatno vrednost pa predstavljajo identifikacije doslej neznanih portretirancev ter njihova umestitev v širši prostor in družinsko zgodovino.

Projekt ima tudi izrazito mednarodno razsežnost. Portrete je za razstavo posodil grad Pliberk, pri pripravi projekta pa so sodelovali tudi predstavniki družine Thurn-Valsassina. Razstava tako simbolno povezuje slovenski in avstrijski kulturni prostor ter opozarja na skupno zgodovinsko dediščino, ki presega današnje državne meje.

Razstava v Celju zato ni zgolj jubilejni poklon stoletnici odkritja Celjskega stropa, temveč tudi pomemben raziskovalni in muzejski projekt, ki obiskovalcem odpira pogled v svet plemiške reprezentance, družinskega spomina in kulturnih povezav srednje Evrope v zgodnjem novem veku, je povzela Kovačič.