Znan bo dobitnik letošnje vilenice
Društvo slovenskih pisateljev (DSP) bo danes razglasilo osrednjega nagrajenca letošnjega, 41. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki bo pod geslom Krasni novi svet – Fluidnost identitet potekal od 1. do 5. septembra. Vilenico podelijo avtorju iz Srednje Evrope za vrhunske dosežke na področju literarnega ustvarjanja in esejistike.
Na današnji novinarski konferenci bodo razglasili tudi slovenskega avtorja v središču, književnost v središču in preostale goste festivala.
Mednarodni literarni festival Vilenica je srečanje pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz Srednje Evrope, ki ga DSP vse od leta 1986 organizira na Krasu in drugod po Sloveniji.
Lani je vilenico prejel bolgarski literat Georgi Gospodinov, slovenska avtorica v središču festivala je bila avstrijsko-slovenska pisateljica Maja Haderlap. Dobitnika kristala vilenice lani niso izbrali med gosti festivala, saj so se odločili, da ga podelijo idejnemu očetu festivala Aleksandru Peršolji.
Krasni novi svet je triletno geslo festivala Vilenica, letošnje podgeslo je Fluidnost identitet. Kot piše na spletni strani festivala, gre za širok pojem, ki meje literarnega ustvarjanja širi do neslutenih razsežnosti mnogoterih izrazov, ne nacionalnih, na katere se osredotoča letošnja Vilenica. V globalnem svetu postajajo namreč nacionalne meje vse bolj nejasne, brišejo se in premikajo.
41. izvedba mednarodnega literarnega festivala Vilenica se opira na filozofijo postmodernizma in poststrukturalizma Jacquesa Derridaja. V Alžiriji rojen francoski mislec je ugotovil, da jezikovne in kulturne norme niso neodvisne in enoznačne, temveč so vedno in vselej v interakciji z drugimi normami in vrednotami glede na prostor in čas ter neštete druge dejavnike.
O jeziku, ki lahko postane poslednji odraz notranje domovine, govori Zygmunt Bauman, ki v sociološki razpravi Tekoča moderna poudarja: “Pred skoraj dvema stoletjema je Alfred de Musset dejal, da ‘veliki umetniki nimajo domovine’. Pred dvema stoletjema so bile to militantne besede, nekakšen bojni klic. Zapisale so se med oglušujočimi fanfarami mladostnega in lahkovernega in ter zato arogantnega in bojevitega patriotizma.”
Misli vodilu, da veliki umetniki nimajo domovine, je Vilenica zvesta že vse od nastanka festivala, saj se je rodila iz preseganja nacionalizma ter iz utemeljevanja trans- ali nadnacionalnosti, ki ju je utelešal večjezični in večkulturni pojem Srednje Evrope. Izbira tekoče gibke identitete je zato po navedbah organizatorjev logično preizpraševanje samega odraza festivala v času, ko postaja mednarodni red čedalje bolj nestabilen, tesnobno vzdušje pa tipa za iskanjem zatočišča v nacionalni izključevalni monolitnosti.
