
Priprave ZDA na volitve
Volilni supertorek v ZDA pričakovano v znamenju Bidna in Trumpa
V torek 5. marca je v ZDA potekal najpomembnejši volilni dan. Zdaj je jasno, kdo bosta kandidata dveh največjih strank na naslednjih predsedniških volitvah. »Supertorek«, kakor mu pravijo, opisuje dan v strankarskem volilnem ciklu, ko glasuje največje število zveznih držav. V republikanski tekmi je na ta dan mogoče pridobiti 874 od 2429 delegatov za sklepno strankarsko konvencijo, na kateri je za nominacijo potrebno pridobiti vsaj 1215 glasov delegatov. Poleti tistega leta, ko potekajo predsedniške volitve, priredijo republikanci in demokrati vsak svojo nacionalno konvencijo, kjer sprejmejo politični program in nominirajo svoja strankarska kandidata za mesto predsednika in podpredsednika. Vsaki zvezni državi je dodeljeno število delegatov – običajno določeno glede na število prebivalstva zvezne države, vendar prilagojeno formuli, ki vključuje dejavnike, kot je podpora nominiranim strankarskim kandidatom na zadnjih predsedniških volitvah. Večina delegatov »jamči«, da bo podprla določenega kandidata vsaj v prvem krogu glasovanja, in nobena konvencija že vrsto let ni zahtevala več kot enega glasovanja za imenovanje svojega predsedniškega kandidata.
Supertorek je bil zadnja priložnost za nekdanjo ameriško veleposlanico pri Združenih narodih Nikki Haley, da Donaldu Trumpu prepreči, da postane republikanski kandidat na prihajajočih predsedniških volitvah. V petnajstih zveznih državah, kjer so glasovali v torek, ni dovolj delegatov, da bi si zmagovalec tudi uradno zagotovil nominacijo stranke, a se je Trump premaknil veliko bližje temu cilju. Razdeljena je bila tretjina delegatov za konvencijo, ki jo bodo imeli republikanci julija v Milwaukeeju. Po štetju ameriške televizije NBC ima Trump glede na doslej potrjene rezultate 1057 delegatskih glasov, Haley pa 92. Za zmago jih je potrebnih 1215. Trump je izgubil le v eni državi, v Vermontu.
Haley je že priznala poraz in se umaknila iz predvolilnega boja. Nekdanja guvernerka Južne Karoline je svojo odločitev o umiku uradno sporočila v televizijskem nagovoru. »Zdaj je na Donaldu Trumpu, da si prisluži glasove tistih v naši stranki in zunaj nje, ki ga niso podprli, in upam, da mu bo to uspelo.« So pa rezultati torkovih volitev pokazali tudi Trumpove slabosti. Haley je v nekaterih zveznih državah pobrala tretjino glasov in več, mnogi njeni volivci pa so dejali, da na splošnih volitvah ne bi volili za Trumpa. Ankete kažejo, da bi bilo takšnih še več, če bi Trumpa obsodili na katerem od sodnih procesov, ki tečejo pri njemu. Rezultati so tudi pokazali, da se je Trump v nekaterih zveznih državah opazno slabše odrezal v predmestjih, ki so zelo pomemben kazalec ameriških volitev, pričakovano pa tudi pri tistih z vsaj višjo izobrazbo.
Joe Biden se je v zadnjih nekaj mesecih soočal z negativnimi odzivi v medijih. Podpora, izmerjena v anketah, mu je v tem času močno upadla, zato so bili demokrati pred torkom upravičeno zaskrbljeni. Poleg tega imajo nekatere zvezne države »odprte strankarske volitve«, ki registriranim volivcem omogočajo, da izberejo, ali bodo glasovali za demokrate ali republikance, kar povečuje nepredvidljivost. Toda Biden je premočno premagal svoja tekmeca in osvojil okoli 80 odstotkov glasov. Več težav kot s protikandidatoma – aktivistko Marianne Williamson in kongresnikom Deanom Phillipsom – je imel Biden ponekod z neopredeljenimi volivci, ki so predstavljali predvsem glas protesta zaradi njegove podpore Izraelu.
Biden je prepričljivo zmagal v Vermontu, Virginiji, Severni Karolini, Alabami, Mainu, Massachusettsu, Oklahomi, Tennesseeju, Teksasu, Arkansasu, Koloradu, Minnesoti in Utahu. Osvojil je 1564 delegatskih glasov, za nominacijo, ki bo razglašena avgusta v Chicagu, pa jih potrebuje skupno 1968. Nekateri politični analitiki opozarjajo, da bo le stežka ponovno sestavil raznoliko koalicijo, ki mu je pred štirimi leti pomagala osvojiti Belo hišo. O tem pričajo primarne volitve v Michiganu, na katerih je prišlo do organiziranega upora arabsko-ameriških, mlajših in progresivnih volivcev zaradi njegovega stališča do izraelskega napada na Gazo. Povsem možno je, da se bodo mnogi demokratski volivci novembra odločili ostati doma. Volivci tretjih strank, med katerimi je tudi demokrat, ki je postal neodvisni kandidat, Robert F. Kennedy mlajši, bi lahko še bolj zmanjšali Bidnovo razliko v ključnih državah nasproti Trumpu.
Številni volivci so skeptični do Bidnovega ponovnega mandata, tudi zaradi njegovega opaznega staranja, otrdele hoje, glasu in izgube energične sposobnosti – vse to, kar je bilo desetletje njegov zaščitni znak. Biden redko govori o svoji starosti, vendar raziskave javnega mnenja kažejo, da to skrbi številne ameriške volivce, njegovo starost pa utegnejo v kampanji proti njemu uporabiti tudi nasprotniki. »Razumem, da se ljudje sprašujejo. Tudi sam sem se, preden sem se odločil,« se je na pomisleke odzval aktualni predsednik. Zatrdil je, da se dobro počuti in da ima dovolj energije za kampanjo. Ob tem se je pošalil glede svoje starosti: »Sploh ne vem, koliko sem star.« Približno polovica tistih, ki jih je lani anketiral YouGov, je dejala, da je starost bolj ovira kot prednost. Velika večina meni, da bi morala obstajati starostna omejitev za tiste, ki opravljajo funkcijo predsednika. Tudi verjetni republikanski kandidat Trump s 77 leti ne pooseblja vitalnosti. S starostjo pride modrost, ampak tudi resnična skrb volivcev, kako bodo zdravstveni problemi, ki so povezani s starostjo, vplivali na sposobnost opravljanje najodgovornejše funkcije v državi.
Simon Smole





