V Bakuju začetek 29. podnebne konference ZN

Začenja se 29. podnebna konferenca ZN (COP29), v ospredju katere bodo letos pogajanja o novem cilju finančnih sredstev, ki jih razvite države namenjajo za podnebne ukrepe v najrevnejših državah. Nekatere države, predvsem države članice EU, pa si bodo prizadevale tudi za krepitev ambicij glede zniževanja izpustov toplogrednih plinov.

Letošnja podnebna konferenca prihaja v obdobju, ko se ne samo v Evropi, temveč tudi v drugih delih sveta, človeštvo sooča z vedno večjo pogostostjo in intenzivnostjo ekstremnih vremenskih dogodkov, ki so posledica podnebnih sprememb. Po napovedih znanstvenikov bo po lanskem rekordno vročem letu “skoraj zagotovo” najbolj vroče v zgodovini meritev tudi letošnje leto.

Daleč od spodbudnih so tudi ugotovitve iz nedavnega poročila Programa ZN za okolje, da trenutno zastavljen tempo podnebnih ukrepov držav vodi do dviga globalnega segrevanja za 3,1 stopinje Celzija od predindustrijskega obdobja še v tem stoletju. Avtorji ob tem poudarjajo, da bo naslednje desetletje ključnega pomena v boju proti podnebnih spremembam, sicer bo kakršno koli upanje za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija izgubljeno.

Korenito bo treba zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, predvsem iz naslova fosilnih goriv – do leta 2030 za 42 odstotkov, do leta 2035 pa za 57 odstotkov. Kot še izhaja iz poročila, je bilo v letu 2023 za skoraj 80 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov odgovornih 20 največjih svetovnih gospodarstev. Tri države pa so lani ustvarile približno polovico vseh svetovnih emisij ogljikovega dioksida – Kitajska 30 odstotkov, ZDA 11 odstotkov in Indija osem odstotkov.

Letošnja podnebna konferenca velja za t. i. “finančni COP”, na katerem se bodo poskušale države dogovoriti o povečanju mednarodne finančne pomoči, ki jo razvite države letno namenijo državam v razvoju za izvajanje podnebnih ukrepov tako na področju blaženja kot prilagajanja na podnebne spremembe in zelenega prehoda.

Glede na trenutno veljaven cilj mora okoli 40 najbolj razvitih držav oz. t.i. donatork, ki so tudi najbolj odgovorne za posledice podnebnih sprememb, od leta 2020 državam v razvoju za podnebne ukrepe letno nameniti 100 milijard dolarjev. To jim je prvič uspelo doseči šele leta 2022, kar je spodbudilo obtožbe revnejših držav, da se bogati del sveta izogiba izpolnjevanju odgovornosti.

Podnebni pogajalci bodo v Bakuju poleg tega poskušali poiskati odgovore na vprašanja, kako strukturirati nov finančni cilj in kakšna naj bi bila nova višina sredstev. Čeprav se pojavljajo različne ocene glede tega, koliko sredstev je potrebnih za kritje potreb držav v razvoju, pa azerbajdžansko predsedstvo do podaje predloga konkretnega zneska ostaja zadržano. Pričakovati je, da bo končna številka novega finančnega cilja znana v zaključnem delu pogajanj. Razvite države, tudi EU, del katere je Slovenija, bodo strmele tudi k uresničitvi tega, da bi se razširil krog držav t.i. donatork.

Predsedstvo kot pomemben vidik konference izpostavlja tudi operacionalizacijo 6. člena pariškega sporazuma, ki predvideva možnost trgovanja z emisijami ogljikovega dioksida na mednarodnih trgih. Cilj je vzpostaviti transparentna pravila igre in sistem preverjanja, ki se sicer pripravlja že več let.

Na današnji uvodni dan konference bodo predstavniki držav najprej potrjevali dnevni red dogodka, za pogajalske mize pa sedli v popoldanskem času. Poganja bodo na sporedu tudi drugi in tretji dan konference, ko bo sicer osrednji dogodek konference plenarno zasedanje voditeljev držav. Na t.i. vrhu voditeljev naj bi sodelovalo več kot 100 voditeljev držav. Z evropske celine bodo nacionalne izjave med drugim podali voditelji Češke, Grčije, Madžarske, Italije, Poljske in Španije.

Nekatere države, kot je Papua Nova Gvineja, pa so napovedale, da bodo udeležbo na konferenci bojkotirale. Po pojasnilih države bo to trajalo toliko časa, dokler veliki onesnaževalci ne bodo dejansko naredili kaj v smeri zmanjšanja svetovnega onesnaževanja.