Zagovornik ugotovil diskriminacijo pri odrejanju nadurnega in nočnega dela
Zagovornik načela enakosti je ugotovil diskriminacijo pri odrejanju nadurnega in nočnega dela delavcu, ki ima majhnega otroka. Nadurno in nočno delo je za take zaposlene psihično in fizično bolj obremenjujoče, zato bi moral delodajalec v skladu z zakonom o delovnih razmerjih zanj pridobiti soglasje delavca, česar pa ni storil.
Delavec je Zagovorniku prijavil diskriminacijo na podlagi starševstva. Trdil je, da je leta 2019 dobil otroka, kar so pri njegovem delodajalcu vedeli, vendar tega niso upoštevali pri odrejanju nadurnega in nočnega dela v proizvodnji. Delodajalec mu je tako odrejal nočno in nadurno delo enako kot drugim zaposlenim, je sporočil Zagovornik načela enakosti.
Tako je delavec kljub starševstvu in določbam zakona o delovnih razmerjih, da “se lahko delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, naloži opravljanje nadurnega dela in dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem”, v prvih letih po rojstvu otroka opravljal tako nadurno kot nočno delo, čeprav s tem ni pisno soglašal.
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije ugotovil, da je bil delavec zaradi takšnega ravnanja delodajalca postavljen v slabši položaj v primerjavi z drugimi zaposlenimi, ki imajo starejše otroke ali otrok nimajo.
V postopku ugotavljanja diskriminacije je potrdil trditve iz prijave in ugotovil posredno diskriminacijo delavca. Po zakonu o varstvu pred diskriminacijo je to oblika diskriminacije, ki se zgodi, ko je nekdo zaradi navidezno nevtralne določbe ali prakse v manj ugodnem položaju kot drugi zaradi katere izmed svojih osebnih okoliščin.
Delodajalec je v obravnavanem primeru po ugotovitvah Zagovornika ravnal tudi v neskladju z določbo zakona o delovnih razmerjih, ki drugačno postopanje pri odrejanju dodatnih obremenitev zaposlenim z mlajšimi otroki predpisuje prav zato, da bi jih obvaroval pred prekomerno obremenitvijo in jim omogočil, da kljub službi še lahko skrbijo za otroka.
