Nobelova nagrada za ekonomijo za analize vloge institucij pri blaginji držav (dopolnjeno)
Nobelovo nagrado za ekonomijo bodo letos prejeli ameriški profesorji Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A. Robinson za svoje delo na področju analiz vpliva družbenih institucij na blaginjo držav in posledično na globalno neenakost oz. na razlike v razvitosti med državami, je danes v Stockholmu sporočila Švedska kraljeva akademija znanosti.
V Turčiji rojeni Daron Acemoglu, ki prihaja z univerze Massachusetts Institute of Technology (MIT), njegov kolega z MIT, sicer Britanec Simon Johnson, in Johnsonov rojak James A. Robinson, ki deluje na Univerzi Chicago, so po navedbah Švedske kraljeve akademije znanosti s svojim delom pokazali, kakšna je vloga družbenih institucij pri blaginji držav.
Družbe oz. države s šibko vladavino prava in institucijami, ki niso zasnovane v dobrobit državljanom, ampak služijo njihovemu izkoriščanju, ne ustvarjajo pogojev za gospodarsko rast in izboljšanje življenj prebivalcev.
Letošnji nagrajenci s svojim novim pristopom in teoretičnim ter empiričnim raziskovalnim delom pomagajo razumeti, zakaj je tako in zakaj so razlike med bogatimi in revnimi državami po svetu tako trdovratne. Pri tem svoja dognanja temeljijo na izkušnjah držav, ki so bile v zgodovini kolonije velikih zahodnih sil.
Ko so osvajalci iz Evrope kolonizirali velike dele sveta, so se spremenile institucije v družbah, ki so živele na koloniziranih ozemljih. Te spremembe, ki so bile včasih dramatične, niso povsod potekale enako.
Na območjih, ki so bila bogata s surovinami in drugimi naravnimi viri, so kolonizatorji nove institucije zasnovali tako, da so služile predvsem izkoriščanju v korist zahodnim družbam oz. lokalnim režimom, ki so jih te vzpostavile v kolonijah. Ponekod drugod pa so spremembe dejansko prinesle bolj vključujoče družbene sisteme, ki so bili zasnovani za dolgoročno korist poznejših priseljencev iz Evrope.
Nagrajenci so tako z analizami pokazali, da je ena od razlag za globalno neenakost oz. razlike v razvitosti in blaginji svetovnih držav prav narava institucij, ki so jih zahodni prišleki vzpostavili v času kolonizacije.
Nekatere države so tudi po dekolonizaciji ostale ujete v primežu izkoriščevalskih institucij, ki delujejo le v kratkoročno korist vladajočim skupinam, in nizke gospodarske rasti. Zaradi tega pade tudi zaupanje v vladajoči politični razred oz. njihove napovedi reform v korist prebivalstva. V primerih silovitega družbenega vrenja v teh državah nato posledično velikokrat pride do padca avtoritarnih režimov in korenitih demokratičnih sprememb.
“Zmanjševanje izjemnih dohodkovnih razlik med državami je eden največjih izzivov današnjega časa. Nagrajenci so prikazali vlogo institucij pri doseganju tega cilja,” je ob razglasitvi prejemnikov nagrade povedal Jakob Svensson iz Švedske kraljeve akademije znanosti.
Nagrado za ekonomske znanosti v spomin Alfreda Nobela je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300. obletnici. Tehnično ne gre za Nobelovo nagrado, saj je Nobel ni omenil v svoji oporoki, a jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami.
Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu. S tem je ta nagrada precej mlajša od pravih Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Nobel.
Z današnjo razglasitvijo se je sklenil teden razglasitev letošnjih Nobelovih nagrad. Nagrade bodo vsem nagrajencem tradicionalno podelili 10. decembra – na obletnico smrti Alfreda Nobela, švedskega izumitelja in ustanovitelja Nobelove fundacije. Vsaka nagrada prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 900.000 evrov.
